README

Slovenska pomlad: raziskovalni wiki

Wiki je delovna rekonstrukcija omrežja oseb, pobud, dogodkov in lokalnih oblasti v obdobju slovenske pomladi ter osamosvajanja. Začetni časovni okvir dogodkov v vhodnem geslovniku sega od leta 1977 do 1995, jedro pa je v osemdesetih letih in letu 1990.

Za začetek odprite Indeks.

Prvi merljivi primer znanja, dodanega prek spletnega raziskovanja, je pilot Domžale 1990.

Gorenjski primerjalni dosje z enim sočasnim časopisnim virom vrstično preveri pet občinskih skupščin, popravi škofjeloško sestavo in več imen ter letnic. Povezani indeks identitetnih prekrivanj preprečuje, da bi enako ime v geslovniku in volilnem prepisu brez dodatnih dokazov postalo ena biografija.

Nadaljevanje do jubilejnega spomina primerja popolni seznam z muzejsko-časopisnim nizom vseh petih občin ter s komemoracijama 2012 in 2025. Dodaja vodstva, izvršne svete in lokalne obrambne naloge, hkrati pa popravi napačni odstotek v Kranju, razdelitev sedežev v Tržiču, letnico SKD v škofjeloškem spominu ter napačno občinsko glavo E-enciklopedije.

Radovljiški ustavni in spominski dosje poveže preverjeni poimenski izid z decembrsko ustavno razpravo ter spominom 2021 in 2025. Referenco 338 razdeli med občinsko skupščino, SDP, Bled, Bohinj in Brezje, pokaže njihova medsebojna nesoglasja ter predloge o pravicah, obrambi, sodstvu, referendumu in simbolih primerja s končno ustavo brez neutemeljenega pripisovanja neposrednega vpliva.

Tržiški dosje rekonstruira kolektivno vlogo občinske skupščine ref. 325 o preambuli, NOB, pravnih in socialnih pravicah, družini, upravi, simbolih ter vojski z dolgoročnim procesom demilitarizacije. Individualna ref. 269 Jožeta Kalana ostaja ločena. Primerjava z letoma 2012 in 2021 pokaže, kako širša ustavna deliberacija v javnem spominu odstopi prostor obrambni logistiki oziroma volilni zgodbi.

Mariborski ustavni in spominski dosje poveže kolektivno vlogo občinske skupščine ref. 129 z ločenimi vlogami gibanja za odcepitev, borčevske organizacije, krajevne skupnosti, SDP in pravne šole. Razkrije obsežno pravno, socialno, lokalnosamoupravno in obrambno agendo ter jo primerja z ustavo in spominom na Pekre 2021–2026. Pozitivni spomin na uspešno obrambo je ohranjen, vendar ne prekriva stvarnih razlik o vojski, demilitarizaciji, varuhu in socialnih pravicah.

Dosje Magnus 1984–2024 razloči aprilski večmedijski projekt, decembrsko ustanovitev sekcije, poznejši LL in Roza klub ter sedanjo festivalsko tradicijo. Preveri različne trditve o prvenstvu, rekonstruira ustavne in javnozdravstvene zahteve, politični pritisk leta 1987 ter pokaže, kako jubilejni spomin uporablja današnje izraze in v enem primeru napačno podaljša kriminalizacijo do sredine osemdesetih.

Koordinacija novih družbenih gibanj in Neodvisna lista NDG povežeta ustavno referendumsko pobudo leta 1988 z volilnim poskusom leta 1990. Dosje ohrani razliko med začasnim omrežjem, delnim prekrivanjem z Odborom, posameznimi organizacijami in volilno listo; iz primarnega programa obnovi mirovne, feministične, ekološke, gejevske in lezbične ter psihiatričnoreformne zahteve. Uradni rezultat popravi poznejši odstotek, primerjava spomina pa pokaže, kako se pluralno polje naknadno zliva v enotno Demosovo genealogijo ali razglasi za končano z volitvami.

Povezane biografske strani Ingrid Bakše, Marka Hrena, Vlaste Jalušič, Tončija Kuzmanića in Bogdana Lešnika ločijo njihove vloge v ZSMS, gibanju, Koordinaciji, Odboru, volilni listi, Magnusu in Mirovnem inštitutu. Portretni kandidati so opisani, vendar zaradi neurejenih licenc niso objavljeni.

Primerjalni ustavni dosje 1988–1991 loči skupne pisateljsko-sociološke Teze, pluralni osnutek Zbora za ustavo, njegov programski prevzem v Demosu, Podvinsko strokovno skupino, javno razpravo in sprejeto ustavo. Poimenske sestave skupin ter izvirne dokumentne strani preprečujejo, da bi več razvojnih stopenj ali različnih vrst avtorstva združili v eno lastninsko pripoved; sodobni spor iz leta 2025 je obravnavan kot vir o boju za zgodovinski spomin.

Dosje zgodnjih peticij za človekove pravice razširi predzgodovino demokratizacije z natančnim besedilom pobude za spremembo 133. člena, petimi slovenskimi podpisniki, izvirnim listom peticije proti smrtni kazni, spreminjajočimi se seštevki podpisov ter pravnim razvojem do let 1989–1991. Posebej popravi razširjeno poenostavitev, da je pobuda iz leta 1980 zahtevala izbris celotnega 133. člena.

Peticija ob beograjskem procesu razširi E-enciklopedijski seznam s preverjenim junijskim datumom, petimi naslovniki, enajstimi vprašanji, omejenim legalističnim stališčem in operativnim omrežjem med Ljubljano ter Beogradom. Dosje loči 148 podpisnikov te vloge od enakega vmesnega seštevka druge peticije, rekonstruira prvostopenjski izid procesa in opozori, da so bili evropski parlamentarni odzivi predlogi resolucij. Vsebuje dva odprto licencirana poznejša portreta z izrecno časovno omejitvijo.

Peticija proti usmerjenemu izobraževanju je razširjena iz štirih portalnih povezav v omrežje pobudnikov, zbiralcev in dokumentiranih podpisnikov. Konceptualni dosje primerja zakon iz leta 1980 z natančnimi zahtevami peticije in večfazno vrnitvijo gimnazije ter mature. Ohranja odprto neskladje 632/671, omejeni dostop do izvirnega seznama in razliko med neposredno demokratizacijsko vlogo dogodka ter poznejšo nacionalno-osamosvojitveno razlago.

Primerjalni dosje peticij in civilnodružbenih omrežij leta 1984 doda 26 primerjanih podpisnikov pobude za razširitev ustavne enakosti, program in mednarodne udeležence simpozija o antisemitizmu ter celotno kratko decembrsko voščilo politično preganjanim. Posebej pokaže, da citat portalnega »Židovskega pisma« ni v reproduciranem voščilu, zato morebitnih dveh dokumentov brez izvirnika ne zlije. Deset močnih in dve možni imenski prekrivanji kažejo ponavljajočo se mrežo za človekove pravice, ne pa formalne organizacije ali že enotnega osamosvojitvenega programa.

Dosje plebiscita 1990 poveže zakon, medstrankarski sporazum, uradni rezultat, lokalno izvedbo in poznejše razdeljevanje zaslug. Loči pet različnih imenovalcev za odstotke, popravi neoznačeno rabo neuradnega seštevka ter pokaže, da sta Demosova odločilna pobuda in izrecno skupno lastništvo rezultata hkrati dokumentirani dejstvi.

Dosje šestmesečne izvedbe plebiscitne odločitve primerja januarski desetdelni program z dejanskim stanjem 25. junija. Loči dokončane ustanovne in sistemske akte od prehodnih rešitev ter še odprtih vprašanj ustave, nasledstva, valute in priznanja; poimenske zasluge umešča v širšo mrežo skupščine, vlade, predsedstva, resorjev in strokovnih ustanov.

Operativni dosje 25.–27. junija po urah loči skupščinski sprejem, upravne odločitve, fizični nadzor, javno razglasitev, zvezni protiukrep in oboroženo obrambo. Objavljeni dokumenti razkrijejo pot zvezne odločbe od Preglovega faksa ob 3.10 do slovenskega predsedstva, zgodnji Čadov premik na Primorskem ter kolektivni sklep za obrambo 27. junija ob 7. uri.

Dosje Brionske deklaracije in moratorija loči politično izjavo, šest izvedbenih sklopov in opazovalno misijo ter vsako obveznost primerja z dejanskim stanjem do konca septembra. Skupščinski izid 189–11–7 postavi ob sočasne argumente za težak mirovni kompromis in proti domnevni kapitulaciji; pogajalske vloge loči od poznejšega pripisovanja zaslug. Uradni akti povežejo iztek moratorija s carino, tolarjem, mejo in zračnim prostorom, gradivo Vojaškega muzeja pa razloži 25. oktober kot vkrcanje zadnjih vojakov in 26. oktober kot izplutje ladje iz slovenskih voda. Stran vsebuje licenciran zemljevid.

Dosje mednarodnega priznanja sledi poti od ustanovitve Haaške konference in Badinterjeve komisije do usklajenih priznanj 15. januarja ter članstva v OZN. Loči nastanek države, prošnjo, bilateralno priznanje, začetek učinka, diplomatske odnose in članstvo. Slovenski vprašalnik in mnenje št. 7 pokažeta, da so bili plebiscit, demokratične ustanove, ustava, manjšinske pravice, meje in nasledstvo del dejanskega dokaznega postopka. Primerjava spomina popravi izključno nemško avtorstvo ter preprosto trditev, da je priznanje povzročilo že začete vojne. Stran vsebuje licencirano fotografijo Genscherja in katalog vizualno pregledanega diplomatskega panoja MZZ.

Dosje carinskega prevzema sledi manj vidnemu prehodu od preusmeritve dajatev decembra 1990 do zakonodaje, zaposlitvene varnosti, zamenjave oznak in zveznega protiukrepa junija 1991. V ospredje postavi Marka Kranjca, Franca Koširja, Andreja Ocvirka, Radoslava Sekulića in upravnike devetih carinarnic ter dosledno loči carino, policijsko kontrolo na prehodu in varovanje meje.

Prekmurski krajevni kontrolni vzorec rekonstruira Dolgo vas, Hodoš, Gederovce in Kuzmo po urah, enotah in poveljnikih. Pokaže različne pomene besed obkoliti, zasesti in nadzirati ter popravi poznejšo uradno trditev, da je JLA 27. junija zasedla vse mejne prehode in letališča.

Primer primerjave institucionalnega spomina z raziskovalnimi vrzelmi je pregled policijske spominske pripovedi. Raziskava je anonimni podatek o ranjenih razširila v primerjavo 28 imen, vendar je pokazala tudi, da sedanjega seštevka 14 hudo ranjenih ni mogoče odgovorno poimensko rekonstruirati iz objavljenih virov.

Dosje Holmec loči vidno vsebino posnetka ORF od poznejših trditev o zadetkih, namernem napadu in pravno ugotovljenem vojnem zločinu. Primerja slovenske preiskave, politično uokvirjanje Državnega zbora, ne-preiskavo ICTY, srbsko predkazensko preverjanje ter spremembo medijske zgodbe od treh mrtvih do šestih domnevno ranjenih.

Dosje ZSMS sledi nelinearnemu prehodu od uradne mladinske organizacije prek infrastrukturne podpore avtonomnim gibanjem in Odboru do Liberalno demokratske stranke. Loči formalne sklepe republiškega vodstva od uredništev in gibanj, popravi datume kongresov ter vodstvenih volitev in primerja liberalno nasledstveno z opozicijsko personalizirano pripovedjo.

Dosje Zelenih Slovenije poveže ekološko civilno družbo, ustanovni zbor, nacionalni in dva krajevna programa, Demos, volitve ter dejanske funkcije v skupščini, predsedstvu in Izvršnem svetu. Primarni volilni plakat neposredno združi osamosvojeno Slovenijo, slovensko obrambno pristojnost in zmanjšanje oboroževanja; zato mirovne politike ne spremeni v dokaz nasprotovanja državnosti. Dosje popravi oktobrsko registracijo in razmerje 8–1–1 v pravilna 15. januar 1990 ter 8–1–8, nato pa loči razcep poslancev od pravne kontinuitete celotne stranke.

Dosje demilitarizacije 1989–1991 loči nadstrankarsko in suverenistično pobudo SOVA od Deklaracije za mir, prehodne TO in policije od takojšnje brezobrambnosti ter dolgoročni mirovni cilj od konkretne varnostne presoje leta 1991. Sočasni časnik doda skoraj 140 začetnih podpisov, Socialistično stranko kot tretjo možnost in že takratno pripisovanje skritih motivov; poznejši prikazi segajo od notranje mirovniške kritike do oznake »veleizdaja«. Uspešna oborožena obramba je predstavljena kot pozitiven zgodovinski izid, ne kot dovoljenje za retroaktivno izločitev mirovne pobude iz demokratične zgodovine.

Dosje plakatne afere in Klica k razumu loči umetnike, žirijo, ZSMS, zvezne organe, Mladino, tožilstvo in podpisnike. Primarni sken razkrije štiri podpisnike, ki jih seznam E-enciklopedije izpušča, ter popravi poznejši napaki 1988/1987 in 87/81; primerjava spomina pokaže, kako je dogodek iz boja za javno razpravo postal teleološka pripoved o vnaprej načrtovanem koncu Jugoslavije.

Dosje Mladine in Noči dolgih nožev bere ohranjeno prepovedano stran, potrdi Majdo Vrhovnik kot Miheljakov psevdonim in neposredni poseg SDV v uredniško odločanje. Posebej loči Kučanov magnetogram, članek in Višnjićevo vojaško povelje, zato povezave z JBTZ ne spreminja v napačno trditev, da je bil članek formalna podlaga vojaške obtožbe. Primerjava z letoma 2008 in 2021 pokaže prehod od sočasno priznane negotovosti k teleološkemu »srečnemu koncu« in pravni zgostitvi.

Dosje o 57. številki Nove revije rekonstruira šestnajst avtorjev in tem, sočasni odziv CK ZKS in RK SZDL, odstavitev urednikov ter spor o kontinuiteti revije. Posebej loči heterogene »prispevke za program, ki ga še ni« od poznejše oznake enotnega operativnega programa osamosvojitve in pokaže, da številka še ni vsebovala predloga plebiscita.

Dosje Demosa prvič poveže udeležensko hranjene skene formalnega sporazuma 4. decembra in šeststranskega programa s sočasnim položajem SKZ »plus ena«, razširjenim sporazumom 8. januarja, lokalnimi volilnimi štabi, 126 sedeži, vlado in podpisano razpustitvijo. Neposredno popravi ponavljajočo se trditev, da sta SKZ ali Ivan Oman podpisala formalni decembrski sporazum, ter primerja poznejše personalizirane, razpršene in sedanjepolitične rabe njegove dediščine.

Dosje Kranjskega Demosa pokaže krajevno izvedbo te povezave od Odborovega civilnodružbenega zaledja prek sestankov, volilnega nadzora in kampanje do 72 od 135 občinskih sedežev ter mirnega prevzema lokalne oblasti. Povezuje muzejski popis treh osebnih arhivov, sočasni plakat, Dežmanovo arhivsko razpravo, šest ustnozgodovinskih pričevanj in spomin do leta 2026; ob tem popravi napačen datum shoda in napačno izračunan odstotek volilne zmage.

Primerjalni dosje Kranjskega Demosa 2013–2026 loči reproducirani dokument, udeleženčevo poznejšo razlago in uredniško potrditev. Ohranja odprto razliko med 23. in 24. novembrom 1989, dokumentira prijavljene grožnje ter obisk vmesnega delilnika PTT Kranj, Grosovo število 2.000 telefonov pa primerja z uradnim skupščinskim podatkom o približno 80 prisluškovanih ljudeh. Neposredno popravi tudi napačno trditev o Materah z Majskega trga, ne da bi zmanjšal dokumentirano vrednost lokalnega mirnega demokratičnega prehoda.

Dosje telefonskega nadzora 1989–1991 prvič poveže ustavni amandma LI, vladno priznanje ohlapne in deloma skrivne podlage, uradni odgovor o približno 80 nadzorovanih ljudeh, majsko zakonsko uskladitev ter kranjski spor o delilniku. Tehnično loči prevezovalno zmogljivost od dejanskih tarč, javno neobjavo Grosovega vprašanja od dokaza, da vprašanja ni bilo, in institucionalno vrzel od celotne ocene uspešne demokratične tranzicije.

Prvi namenski pilot spreminjanja zgodovinskega spomina je primerjava tridesetletne retrospektive z zamejsko kronologijo. Sočasni tisk zdaj potrjuje vse glavne faze ter dodaja poimensko mrežo Enotne delegacije, kriznega štaba in manifestacij po napadu JLA. Primerjalni dosje preambule sledi isti temi od pluralne razprave leta 1990 prek dokumentirane redakcijske odločitve leta 1991 do dveh zrcalno selektivnih političnih pripovedi leta 2026. Dokumentna rekonstrukcija Odbora in dosje Odbor in JBTZ v spominu 2006–2026 pokažeta skrite operativne vloge, merljivo rast ter poznejše napake o Franciju Zavrlu in ideološki sestavi Odbora. Dosje MSNZ povezuje primarno odločbo in direktivo, vojaško-policijsko razmerje, občinske začetke ter poznejši spomin; sočasni tisk razčleni njen prehod v TO na 2.–4. oktober 1990. Krajevni primeri so kritično branje spomina na Muti, rekonstrukcija radeljskega obrambnega omrežja in povezava obnovljene 75-članske skupščine z neoddajo orožja ter spominom 1990–2026. Sočasno občinsko sodelovanje pri oblikovanju države povezuje indeks ustavne javne razprave z dosjeji za Radlje ob Dravi, Ljubljano Moste-Polje in Novo Gorico. Merljivi volilni dopolnitvi sta tolminski poimenski seznam z uradno kontrolo in obnovljeni konjiški seznam; dopolnitev organizacijskega znanja pa sinteza SDZ z dvanajstimi sočasnimi programskimi pobudami.

Velenjski ustavni dosje razširi nacionalno zgodbo z desetimi ločenimi lokalnimi ustanovami in organizacijami. Njihovi predlogi segajo od socialne in ekološke države do pripora, sodstva in simbolov; neposredno nasprotujoči si stališči o vojski dokazujeta, da komisijske glave »SO Velenje« ni mogoče brati kot enotno občinsko mnenje.

Kako brati strani

• status: vir-najden pomeni, da je bilo najdeno verjetno ujemanje z virom, ne da je geslo že dokončno uredniško preverjeno.
• status: odprto pomeni, da samodejno iskanje ni našlo dovolj zanesljivega ujemanja.
• Kratki izvlečki so označeni kot izvlečki vira. Niso samostojna zgodovinopisna sinteza.
• Navedba v vhodnem geslovniku ali volilnem prepisu je predstavljena kot navedba, ne kot neodvisno potrjeno dejstvo.
• Enako ime v več virih ni dokaz iste osebe. Strani z oznako nerazreseno-ujemanje-imena podatke namenoma ograjujejo, dokler identitete ne potrdijo leto rojstva, kraj, poklic, funkcija ali arhivska signatura.

Uredniško načelo pri spornih vprašanjih

Wiki ločuje med:

1. preverljivim dejanjem ali dokumentom (datum, glasovanje, funkcija, podpis, javna izjava),
2. sočasno trditvijo akterja,
3. poznejšim spominom akterja,
4. razlago zgodovinarja ali publicista,
5. vrednostno sodbo.

Pri politično spornih ocenah, na primer o podpori ali nasprotovanju osamosvojitvi, se ne sklepa iz ugleda, strankarske pripadnosti ali poznejšega razpleta. Potrebni so časovno umeščeni dokazi: konkretna izjava, glasovanje, odločitev, ukrep ali opustitev. Nasprotujoče si razlage naj stojijo druga ob drugi z jasnim avtorstvom.