Slovenska pomlad

Radlje ob Dravi – neoddaja orožja in MSNZ

6 min. branja

Radlje ob Dravi – neoddaja orožja in MSNZ

Od splošne navedbe do lokalnega omrežja

E-enciklopedija uvršča Radlje ob Dravi med šestnajst občinskih štabov Teritorialne obrambe, ki maja 1990 niso izpolnili ukaza o predaji orožja pod nadzor JLA. Ta splošna navedba je potrjena tudi v poročilu o srečanju nekdanjih poveljnikov in namestnikov teh štabov leta 2007. Dodatna vrednost spodnje rekonstrukcije je lokalna raven: imena nosilcev, podpora občinske oblasti, razpršitev orožja, sodelovanje milice in civilnih zaupnikov ter poznejše materialne sledi.

Po pričevanju Zdravka Vilarja, objavljenem v zborniku Lovske zveze Slovenije, je OŠTO Radlje ukaz prejel 16. maja 1990 in ga zavrnil. Tedanji predsednik Skupščine občine Radlje ob Dravi Peter Krajnc naj bi zavrnitev pisno podprl. Vilar ocenjuje, da je tako ostalo pod lokalnim nadzorom več kot tisoč kosov razmeroma sodobnega lahkega pehotnega orožja s strelivom.

Število »več kot 1000« in obstoj Krajnčeve pisne podpore sta za zdaj udeleženski trditvi; izvirnega dopisa ali inventurnega zapisnika še ni v zbirki. Da Radlje orožja niso oddale, pa potrjuje več neodvisnih retrospektivnih seznamov. Institucionalna revija Vojaška zgodovina dodatno navaja, da je bilo iz Radelj v Ruše prepeljanih sto kosov orožja in približno deset tisoč kosov streliva, kar podpira Vilarjev opis medobčinskega prerazporejanja, ne potrjuje pa njegove celotne količinske ocene.

Ukrepi po zavrnitvi

Vilarjev zapis našteje naslednje ukrepe OŠTO Radlje:

  • oboroženo varovanje skladišč skupaj z milico;
  • prerazporeditev dela orožja po dogovoru s štabi v Rušah, Slovenj Gradcu in Ravnah na Koroškem;
  • razpršitev preostanka na tajne lokacije na Pohorju in v Dravski dolini;
  • organiziranje izvidniško-obveščevalne mreže, usmerjene tudi na državno mejo in mejne stražnice JLA;
  • dopolnjevanje sredstev za protioklepni boj in minsko-eksplozivnih sredstev.

Opis pokaže, da »neoddaja orožja« ni bila enkratna gesta, temveč začetek logističnega in varnostnega procesa. Ta proces je slonel na že obstoječem sodelovanju TO z lovskimi družinami, podjetji, milico in posameznimi gospodarji. Vrednost lokalnega vira je prav v razkritju tega organizacijskega vmesnega sloja, ki ga nacionalno geslo ne poimenuje.

Organizacijska vozlišča in ljudje

Publikacija Ministrstva za obrambo Uporniki z razlogom na strani 122 označi Zdravka Vilarja za načelnika občinskega štaba MSNZ Radlje ob Dravi, Alojza Ciferja pa za občinskega koordinatorja sodelovanja med MSNZ in milico. Poznejši spominski poročili med policijskimi organizatorji imenujeta tudi Jožeta Koširja, tedanjega namestnika komandirja Postaje milice Radlje. Oznaki nista nujno izključujoči: lahko opisujeta različni odgovornosti ali fazi, vendar natančna delitev nalog še potrebuje sočasni dokument.

Vilarjevo pričevanje posebej izpostavi sodelavca OŠTO Borisa Najžarja kot človeka z največjim bremenom odgovornosti pri razmeščanju. Med imenovanimi sodelavci so tudi:

  • Anton Grace, pri katerem so bili shranjeni vojni in mobilizacijski dokumenti ter je bilo mobilizacijsko zbirališče enote za posebne namene;
  • Lidija Vilar, ki ji je bil zaupan nadzor te lokacije;
  • Jože Rogina in Jože Grubelnik, ki sta pri tajnih prevozih sodelovala s svojimi vozili;
  • Jože Uršnik, ki naj bi z vozilom Gorenja Muta opravil tajni prevoz minsko-eksplozivnih sredstev iz Kočevske Reke;
  • Janko Kolar, Jože Urnat, Dušan Volmajer, Silvo Poročnik in Venčeslav Vilar v skupini za nakladanje in razkladanje;
  • Janez Hajnc, Mirko Novak, Jože Urnat, Dali Cvar, Albert Gregl in Mirko Krautberger pri izvidniško-obveščevalnih nalogah.

Ta imena so raziskovalne sledi iz enega pripisanega pričevanja, ne že dokončane biografije. Seznam dobitnikov znaka MSNZ za Koroško v Upornikih z razlogom potrjuje veliko navedenih imen, vendar samo priznanje ne dokazuje vsake konkretne naloge.

Tajne lokacije in civilna infrastruktura

V pričevanju je naveden daljši niz zasebnih, lovskih, industrijskih in infrastrukturnih lokacij. Za razumevanje omrežja so posebej pomembni lovski dom Orlica–Vuhred, kmetija Gracej, bunker na strelišču LD Muta, hidroelektrarni Vuzenica in Vuhred, gozdarsko skladišče sredstev za miniranje ter Predelovalni obrat Radlje. Natančnih naslovov zasebnih hiš wiki ne objavlja.

Ločeni članek Miloša Pečolerja o LD Orlica–Vuhred navaja, da je bil lovski dom leta 1991 tudi rezervna lokacija občinskega centra za obveščanje. Po njegovem zapisu sta štab MSNZ in policija maja 1990 za tajno hrambo uporabljala lovski dom, kmetijo Gracej ter kmetiji Osrednik in Brunčko. Danes naj bi bile te lokacije označene s spominskimi obeležji.

Od priprav do vojne

Vilarjev zapis povezuje priprave z nalogami nekdanjih radeljskih enot junija in julija 1991: zaustavljanjem motorizirane kolone proti Dravogradu, blokado vojašnice Bukovje, obrambo mejnega prehoda Radelj, zavzemanjem mejnih stražnic in varovanjem meje z Avstrijo. Navaja, da je bilo v TO in milici oboroženo dejavnih več kot šestdeset lovcev iz radeljskega lovskogojitvenega bazena ter da med njimi ni bilo žrtev. Tudi to je povzetek udeleženca, ne statistično ali operativno poročilo.

Za razumevanje demokratizacije je pomembna povezava med obema lokalnima oblastnima plastema: po volitvah izvoljeni predsednik občinske skupščine je po pričevanju podprl neposlušnost štaba ukazu, obrambno omrežje pa je vključevalo profesionalne strukture in civilne zaupnike. S tem se občina pokaže kot dejanski nosilec osamosvojitvenih priprav, ne le kot seznam delegatov.

Poznejši spomin in njegove meje

Vsi podrobni viri so poznejši in povezani z udeleženci ali veteranskimi oziroma obrambnimi ustanovami. Njihov pozitiven odnos do uspešne obrambe je razumljiv in skladen z dokumentiranim izidom, vendar vpliva na izbor jezika in poudarkov. Zbornik uporablja izraze »zloglasni datum«, »agresija« in »braniki domovine«; nekatera spominska poročila organiziranost MSNZ označujejo za »odločilno«. To so vrednotenja in vzročne interpretacije, zato jih wiki ne predstavlja kot gola dejstva.

Uporniki z razlogom ima poleg dokumentarnih seznamov izrazito polemičen predgovor Janeza Janše, ki političnim nasprotnikom pripisuje vnaprejšnje motive in govori o »zlaganih podobah«. Za lokalna imena in formalne oznake je publikacija uporabna institucionalna retrospektiva; za presojo motivov, zaslug in politične odgovornosti pa zahteva neodvisne vire.

Vizualno gradivo

Strani 281–283 zbornika Slovenski lovci v vojni za Slovenijo vsebujejo:

  • barvno fotografijo pritličnega lovskega doma LD Orlica–Vuhred med drevesi; nad vhodom je napis »Dobrodošli«;
  • fotografijo dveh kovinskih spominskih plošč na kamniti podlagi; spodnja izrecno označuje tajno skladišče TO Radlje ob Dravi v letih 1990–1991;
  • fotografijo uokvirjene listine z zahvalo LD Vuhred–Orlica za prispevek v boju za samostojno Slovenijo.

Fotografije dokumentirajo poznejšo materializacijo spomina, ne same tajne hrambe leta 1990. Publikacija ima pridržane vse pravice in posameznih avtorjev teh treh posnetkov ne navede ob fotografijah, zato gradivo ostaja v zasebnem raziskovalnem arhivu in ni vstavljeno v wiki. Vizualni opisi so v data/raziskava/radlje-msnz-mediji.csv.

Kaj je še treba preveriti

  • izvirnik Krajnčeve pisne podpore OŠTO;
  • inventurni ali operativni zapis, ki bi potrdil skupno količino orožja;
  • sočasne odredbe, dnevnike in sezname prevozov ter tajnih skladišč;
  • natančno razmerje med nalogami Alojza Ciferja in Jožeta Koširja;
  • povezavo Petra Krajnca s poimenskim rezultatom občinskih volitev, ki še ni najden.

Sorodne strani

Viri

Graf povezav

Povratne povezave