Slovenska demokratična zveza

Slovenska demokratična zveza (SDZ) je bila ena prvih novih političnih zvez slovenske pomladi in ena od ustanovnih članic Demosa. Ustanovljena je bila 11. januarja 1989 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Muzejska kronologija nastanek pripiše predlogu zbora kulturnih delavcev, kot prvega predsednika navede Dimitrija Rupla, ob ustanovitvi pa zabeleži tudi predlog Petra Jambreka za ustavni zbor, ki bi nove politične zveze povezal pri pripravi nove slovenske ustave.

Glej tudi Ustanovitev SDZ.

Razvoj 1989–1990

  • 11. januar 1989: ustanovni zbor v Cankarjevem domu.
  • 24. junij 1989: Ivo Jevnikar v spominskem zapisu navaja prvi redni kongres v Mariboru in izvolitev Huberta Požarnika za predsednika, ker je Rupel začasno odhajal predavat v ZDA. Ta podatek je za zdaj potrjen z enim udeleženskim virom.
  • 4. december 1989: SDZ, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska zveza Slovenije so oblikovali jedro Demosa. Prvi predsednik koalicije je postal Jože Pučnik, podpredsednika pa Lojze Peterle in Rupel.
  • 9. maj 1990: muzejska preglednica stanja ob konstituiranju republiške skupščine pripiše SDZ osem delegatov v Družbenopolitičnem zboru, šest v Zboru združenega dela in enajst v Zboru občin.

Javno objavljeni program leta 1990

Plakat »Volite SDZ« je strankin poziv strnil v tri gesla: samostojna Slovenija, narodna sprava in človekove pravice. Drug sočasni letak je napovedal dvanajst pobud, ki naj bi jih izvoljeni delegati sprožili že na prvem delovnem zasedanju Skupščine SR Slovenije:

  1. postopek za novo slovensko ustavo z referendumom, sprememba imena republike ter odstranitev socialistične oznake in zvezde iz državnih simbolov;
  2. prenehanje nakazovanja v zvezni sklad za nerazvite in drugačna, prostovoljna ter namenska pomoč nerazvitim območjem;
  3. odprava predpisov o izobešanju zastave Zveze komunistov ob državni zastavi;
  4. zakonska podlaga za revizijo političnih procesov, tudi procesa proti četverici, ter izpustitev političnih zapornikov;
  5. strokovni pregled šolskih učbenikov glede ideoloških vsebin in zgodovinskih neresnic;
  6. odprtje arhivov javnosti ob hkratni zaščiti gradiva;
  7. neodvisna preiskava povojnih pobojev in montiranih procesov, moralna rehabilitacija žrtev ter odškodnina preživelim;
  8. popis premoženja družbenopolitičnih organizacij in prerazporeditev neupravičeno pridobljenega premoženja;
  9. neoviran povratek Slovencev iz tujine in možnost Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani;
  10. odprava prepovedanih območij, posebej na Kočevskem Rogu, ter ureditev in označitev množičnih grobišč;
  11. odprava politične policije;
  12. služenje vojaškega roka slovenskih vojaških obveznikov samo v Sloveniji.

To je prepis javno napovedanega programa. Ne dokazuje, da so bili ukrepi izvedeni, da so jih vse članice Demosa razumele enako ali da so bili njihovi poznejši pravni učinki enaki prvotnim formulacijam. Vrstična provenienca je v raziskovalni tabeli data/raziskava/sdz-1989-1990-trditve.csv.

Lokalna organizacija volitev

Članek Boruta Trekmana v Naši komuni razkrije poimensko raven, ki je v nacionalnih pregledih praviloma ni. V Vič-Rudniku je bil štab SDZ ustanovljen 6. januarja 1990, skupni štab Demosa 12. januarja, krajevni odbor SDZ na Dobrovi pa 13. januarja. Skupni štab je povezoval predstavnike SDZS, SDZ, SKZ, SKD in Zelenih ter usklajeval kandidature za občinsko, republiško in mestno raven. Več članov teh štabov je pozneje mogoče povezati z uradnim seznamom izvoljenih delegatov. Glej poimensko časovnico in primerjavo z izidom.

Časopis

SDZ je ustanovila časopis Demokracija. Arhivsko podprta razprava Aleša Gabriča datira sklep o ustanovitvi v 1. marec 1989, vlogo za potrditev sveta časopisa pa v 3. april; prva številka je izšla 21. aprila 1989. Pozneje je list prerasel strankino glasilo in postal širši Demosov časopis.

Medijski viri (neobjavljeni)

Tri pregledane reprodukcije plakatov v dLib so vsebinsko zelo primerne za geslo, vendar jih katalog označuje kot InC oziroma »pravice pridržane«. Zato niso vstavljene na stran:

Vizualni opisi, lokalne raziskovalne kopije, kontrolne vsote in stanje pravic so ohranjeni v izvornem katalogu. Plakati so primarni viri političnega sporočanja, ne nevtralne ilustracije.

Viri