Nova Gorica – pripombe DPZ k osnutku ustave 1990

Kaj ta vir doda

E-enciklopedijsko geslo o začetku postopka za novo ustavo podrobno predstavi državno politično in strokovno raven, ne pokaže pa poimenskih občinskih razprav. Uradni zbir pripomb ustavne komisije za Družbenopolitični zbor (DPZ) Skupščine občine Nova Gorica ohrani datum 3. december 1990, referenčno številko 240, enajst imen in vrsto med seboj različnih predlogov.

Nova Gorica je zato posebej dober dokaz dodatne vrednosti projekta. Vhodni volilni prepis dobi neodvisen dokument o poznejšem delu vseh enajstih poimensko navedenih članov DPZ; nacionalna zgodba o nastajanju ustave pa dobi lokalne akterje in nesoglasja, ki v osnovnem geslu niso vidni. Dokument ni uradni volilni izid, zato potrjuje njihovo vlogo decembra, ne še vsake podrobnosti aprilskih volitev.

Ujemanje oseb in meja identifikacije

Ime v ustavnem viru	Kratica v viru	Vhodni zapis	Presoja
Boris Nemec	SSS	Boris Nemec, DPZ	natančno ujemanje imena in zbora
Peter Stres	SKD	Peter Stres, DPZ	natančno ujemanje imena in zbora
Borut Bašin	LDS	Borut Bašin, DPZ	natančno ujemanje imena in zbora
Branko Dolenc	SSS	Branko Dolenc, DPZ	natančno ujemanje imena in zbora
Mirko Brulc	SDP	Mirko Brulc, DPZ	natančno ujemanje imena in zbora
Andrej Malnič	LDS	Andrej Malnič, DPZ	natančno ujemanje imena in zbora
Tomaž Marušič	SKZ oziroma SKD	Tomaž Marušič, DPZ	ime in zbor se ujemata; vir sam uporabi dve strankarski oznaki
Branko Marušič	SDZ	Branko dr. Marušič, DPZ	verjetno ujemanje; naslovna različica je ohranjena
Sergij Peljhan	SDP	Sergij Peljhan, DPZ	natančno ujemanje imena in zbora
Matjaž Grobler	SDZ	Matjaž Grobler, DPZ	natančno ujemanje imena in zbora
dr. Anton Prijatelj	Zeleni Slovenije	Anton dr. Prijatelj, DPZ	verjetno ujemanje; naslovna različica je ohranjena

Kratice so prepisane iz komisijskega gradiva. Tomaž Marušič je pri preambuli označen SKZ, pri verskih skupnostih pa SKD. To je neskladje znotraj istega vira; brez izvirnega zapisnika ga ni dopustno tiho poenotiti.

Preambula kot spor o zgodovinskem spominu

Povzetek izrecno pove, da so bila mnenja v zboru različna. To preprečuje poznejše poenostavljanje, po katerem bi občinska skupščina ali posamezna politična stran govorila z enim glasom:

• Peter Stres je podprl temeljno besedilo prvega odstavka preambule.
• Borut Bašin je hotel preambulo črtati; če bi ostala, bi ohranil le sklic na pravico naroda do samoodločbe.
• Branko Dolenc in Mirko Brulc sta predlagala odstranitev izraza o »svetosti življenja«.
• Mirko Brulc je zahteval omembo vloge narodnoosvobodilnega boja pri razvoju slovenske državnosti in suverenosti.
• Andrej Malnič je ugovarjal časovni zožitvi na obdobje po letu 1941, ker so prizadevanja za slovensko državo obstajala že prej.
• Branko Marušič je prav tako predlagal črtanje preambule v celoti.

Končna preambula ustave se sklicuje na temeljne človekove pravice, pravico slovenskega naroda do samoodločbe in večstoletni boj za narodno osvoboditev, ne omenja pa NOB poimensko in ne vsebuje izraza o svetosti življenja. Brez redakcijskega gradiva ni mogoče dokazati, kateri občinski predlog je vplival na to rešitev. Mogoče pa je zanesljivo ugotoviti, da so že decembra 1990 znotraj istega DPZ tekmovale vsaj tri zasnove zgodovinskega okvira: poudarek NOB, daljša zgodovina pred letom 1941 in ustava brez preambule.

To je pomembno za raziskovanje poznejšega spomina. Sodobna razprava, ki nastanek države predstavi samo kot nadaljevanje NOB ali samo kot prelom z vsem pred letom 1990, lahko spregleda, da so se različne časovne pripovedi soočale že med pripravo ustave.

Nadaljnjo redakcijsko pot in zrcalno selektivni sodobni pripovedi obravnava Preambula ustave in spreminjanje spomina na drzavnost.

Obramba, nevtralnost in demilitarizacija

Priloga strokovne skupine za vojsko na eni strani ohrani pet različnih, vendar ne povsem nasprotujočih si stališč:

• Matjaž Grobler je zagovarjal nevtralno samostojno Slovenijo z manjšo vojsko, demilitarizacije pa ni hotel podrobno vgraditi v ustavo.
• Peter Stres je demilitarizacijo vezal na širši evropski razvoj; v tedanjih razmerah je za zaščito štel za potrebni policijo in vojsko.
• Boris Nemec je zagovarjal vojsko pod močnim parlamentarnim nadzorom in v obsegu, prilagojenem gospodarskim zmožnostim.
• Borut Bašin je predlagal izdelavo prehodnega koncepta za dolgoročno odpravo vojske, ne takojšnje demilitarizacije.
• dr. Anton Prijatelj je podprl postopno demilitarizacijo ob ohranitvi policije za varnost in red.

Skupni imenovalec ni bila brezbrižnost do varnosti. Razlike so bile v končnem cilju, hitrosti prehoda, nevtralnosti, velikosti vojske in parlamentarnem nadzoru. To je natančnejša slika od poznejše binarne delitve na zagovornike in nasprotnike slovenske obrambe.

Končni 124. člen je vrsto, obseg in organizacijo obrambe prepustil zakonu, sprejetemu z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, ter uredil sodelovanje državljanov pri obrambi in ugovor vesti. Ni ustavno določil nevtralnosti ali demilitarizacije. Podobnosti s posameznimi predlogi so primerjalne, ne dokaz neposrednega avtorstva končne določbe.

Enakost in izrecna omemba spolne usmerjenosti

Borut Bašin in Matjaž Grobler sta pri določbi o enakosti predlagala, naj bo med izrecno naštetimi osebnimi okoliščinami tudi spolna usmerjenost. Peter Stres je pri istem členu predlagal uvodno formulacijo, da imajo v Republiki Sloveniji vsi ljudje enake pravice.

Končni 14. člen spolne usmerjenosti ne našteje izrecno; naštevanje sklene z odprto kategorijo »katerakoli druga osebna okoliščina«. Komisijski zbir tako dokumentira poimenski občinski predlog za eksplicitno ustavno varstvo, ki ga zgolj branje končnega besedila ne razkrije. Sam dokument še ne pove, zakaj predlog ni bil sprejet ali kako je bila odprta kategorija pozneje pravno razlagana.

Druge vsebinske pripombe

• Boris Nemec je želel pojasnilo nejasnih ustavnih pojmov ter referendum in dvotretjinsko večino pri prihodnjih združitvah ali pripojitvah.
• Borut Bašin je pri določbi o enotnosti države predlagal črtanje besede »enotnost«.
• Mirko Brulc je predlagal skrb za Slovence zunaj države, posebej manjšine v sosednjih državah in enoten slovenski kulturni prostor, ter zakonsko ureditev položaja vseh etničnih skupin v Sloveniji. Del vsebine je soroden končnemu 5. členu.
• Sergij Peljhan je predlagal zagotovitev avtonomnosti lokalne samouprave. Končni 9. člen zagotavlja lokalno samoupravo, vendar ne uporabi besede avtonomnost.
• Peter Stres je predlagal možnost materialne podpore države družbeni in kulturni dejavnosti verskih skupnosti; Branko Dolenc in Tomaž Marušič sta podprla obravnavano varianto člena, Sergij Peljhan pa ji je nasprotoval. Končni 7. člen določa ločenost države in verskih skupnosti, njihovo enakopravnost ter svobodno delovanje.
• Peter Stres je predlagal lipov list kot simbol na zastavi in ohranitev Zdravljice kot himne; Andrej Malnič je podprl drugo obravnavano različico simbolov. Končna ustava je določila Zdravljico, ne pa lipovega lista.

Narava vira in arhivska pot

Gradivi sta uradna delovna zbira, pripravljena za strokovne skupine ustavne komisije. Sta močnejša od poznejšega spominskega zapisa, vendar nista dobesedni zapisnik seje: pripombe krajšata, razvrščata po členih in lahko izpustita obrazložitve, glasovanja ali podpisnike.

Najboljši znani cilj za izvirnik je fond Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici PANG 104, Skupščina občine Nova Gorica. Javni opis potrjuje, da fond vsebuje zapisnike sej zborov občinske skupščine s prilogami za leta 1983–1994. Ne navaja pa tehnične enote za 3. december 1990, zato je povezava z vlogo št. 240 natančna raziskovalna hipoteza, ne že pregledan arhivski spis.

Vizualno gradivo

Najmočnejši dokumentni posnetki so:

• tiskani str. 40–41, kjer je na dveh straneh vidna notranje razdeljena razprava o preambuli in zgodovini državnosti;
• tiskana str. 86 z izrecnim predlogom Bašina in Groblerja o spolni usmerjenosti;
• str. 7 priloge o vojski, kjer je na eni strani pet poimenskih obrambnih stališč.

Gre za črno-bele strojepise. Vidno vsebino, identifikacijo in stanje pravic opisuje data/raziskava/nova-gorica-ustava-mediji.csv; raziskovalni izvlečki niso vstavljeni v wiki.

Odprta vprašanja

• Ali izvirni zapisnik DPZ in vloga št. 240 ohranita glasovanja, daljše obrazložitve ali dodatne govornike?
• Zakaj je Tomaž Marušič v istem komisijskem zbiru enkrat označen kot SKZ in drugič kot SKD?
• Ali uradni občinski volilni izid potrdi vse strankarske oznake in naslovni obliki pri Branku Marušiču ter Antonu Prijatelju?
• Kako so poznejša pravna praksa in politične pripovedi obravnavale neuresničene predloge o spolni usmerjenosti, nevtralnosti in zgodovinskem temelju državnosti?

Sorodne strani

• Obcinske pripombe k osnutku ustave 1990
• Nova Gorica – lokalne volitve 1990
• Radlje ob Dravi - pripombe k osnutku ustave 1990
• Ljubljana Moste-Polje - pripombe k osnutku ustave 1990
• Sprejetje Ustave Republike Slovenije
• Preambula ustave in spreminjanje spomina na drzavnost
• Metodologija in pristranskost

Viri

• Komisija Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja, Strokovne skupine komisije za obravnavo pripomb iz javne razprave in za oblikovanje delovnega besedila predloga Ustave Republike Slovenije, 14. januar 1991, PDF str. 46, 51–52, 61, 64, 67, 79 in 97 (tiskane str. 35, 40–41, 50, 53, 56, 68 in 86).
• Priloga strokovne skupine za upravo, vojsko in sodstvo, str. 7.
• Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/1991, preambula ter 5., 7., 9., 14. in 124. člen.
• Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, »Skupščina občine Nova Gorica (PANG 104)«, opis fonda (dostop 15. avgusta 2026).
• E-enciklopedija, »Začetek postopka za sprejem nove slovenske ustave«, uporabljena kot nacionalni primerjalni baseline.