Slovenska pomlad

Izola – pripombe k osnutku ustave 1990

6 min. branja

Izola – pripombe k osnutku ustave 1990

Kaj ta vir doda

Uradni komisijski pregled ohranja vsebinsko široko vlogo Skupščine občine Izola z dne 3. decembra 1990, označeno z referenčno številko 168. Nacionalno geslo o nastajanju ustave s tem dobi lokalno raven, seznam izvoljenih delegatov Izole pa stvarni primer dela občinske skupščine po volitvah.

Vloga obravnava zgodovinski temelj državnosti, suverenost, narodne skupnosti, osebno svobodo, svobodo vesti, ugovor vesti, zdravje, pokojnine, varstvo veteranov ter postopno demilitarizacijo. Ne gre za naključen seznam gesel, ampak za občinsko sodelovanje pri oblikovanju demokratične in socialne države. Hkrati komisijski izvlečki ne povedo, kdo je posamezne predloge napisal, kdo jih je vložil in kako so zbori glasovali. Kolektivnih predlogov zato ne pripisujemo posameznim delegatom samo zato, ker so navedeni na volilni strani.

Tri izolske vloge, ki jih ne smemo zliti

V gradivu se krajevna oznaka Izola pojavi pri najmanj treh ločenih subjektih:

SubjektReferencaDokazna obravnava
Skupščina občine Izola168osrednji predmet tega dosjeja
Občinski odbor ZZB NOV Izola185ločena veteranska organizacija s sorodnimi, a samostojnimi predlogi
SDZ Izola186ločena lokalna politična organizacija

Podobna tematika, isti datum ali isti kraj niso dokaz skupnega avtorstva. Prav ta ločitev preprečuje, da bi bila občinska razprava naknadno predstavljena kot enotno stališče ene stranke.

Suverena država državljanov

Skupščina je predlagala besedilo:

»Republika Slovenija je suverena država, ki temelji na neodtujljivi pravici državljanov Slovenije do samoodločbe.«

Komisijski povzetek obrazložitve pravi, da naj bi formulacija zajela slovenski narod, manjšine in državljane Slovenije, ki niso Slovenci. Predlog je zato pomemben dokument državljanske razsežnosti državnosti: samoodločbe ne govori le v etničnem jeziku. Končna ustava je vprašanje razdelila drugače. Preambula in 3. člen ohranjata pravico slovenskega naroda do samoodločbe, 1. člen določa demokratično republiko, oblast pa pripada ljudstvu in državljanom. Podobnost tem ni dokaz, da je izolsko besedilo neposredno povzročilo končno redakcijo.

Zgodovinski spomin v preambuli

Izolska skupščina je hotela ohraniti izraz o svetosti življenja in sprejeti variantni dodatek, po katerem je oblast v Sloveniji vedno temeljila na samobitnosti slovenskega naroda in njegovi pravici do samobitnosti. Končna preambula izraza o svetosti življenja ni ohranila; slovensko državnost utemeljuje s človekovimi pravicami, pravico do samoodločbe in večstoletnim bojem za narodno osvoboditev.

Ločena SDZ Izola je pod referenco 186 predlagala drugačno redakcijo zgodovinskega okvira. Zato iz gradiva ni dovoljeno izdelati enega samega »izolskega« pogleda na zgodovino. Celotno redakcijsko in poznejšo spominsko razpravo predstavlja Preambula ustave in spreminjanje spomina na drzavnost.

Italijanska in madžarska narodna skupnost

Skupščina je predlagala, naj se izraz manjšine nadomesti z izrazom narodne skupnosti, variantni dodatek pa naj izrecno govori o »avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti«. To je za obalno občino posebej pomemben lokalni prispevek. Končni 5. in 64. člen uporabljata prav ta temeljni terminološki okvir ter zagotavljata posebne pravice avtohtonima italijanski in madžarski narodni skupnosti.

Besedilna bližina je močna, vendar komisijski povzetek sam ne dokazuje, ali je formulacija izvirala iz Izole, iz vzporednih predlogov ali iz prejšnjega ustavnopravnega dela. Dosje zato dokumentira sodelovanje in ujemanje, ne izključnega avtorstva.

Osebna svoboda, vest in pravna država

Izolski predlogi pokažejo, da lokalna skupščina ustave ni obravnavala samo kot državnopravni akt:

  • določbo o odvzemu prostosti je ocenila kot preohlapno za varstvo osebne svobode pred državnimi organi;
  • pri kazenskem procesnem pravu je zahtevala pravnotehnično revizijo;
  • za svobodo vesti je predlagala kratko in splošno poved »Vsakdo ima pravico do svobode vesti«;
  • pri ugovoru vesti je predlagala formulacijo, ki pravico veže na nazore državljana, ne samo na eno poimensko vero;
  • pri določbi o političnih kaznivih dejanjih je hotela del besedila črtati, vendar komisijski izvleček brez vzporednega osnutka ne omogoča varne rekonstrukcije celotne spremembe.

Končna ustava osebno svobodo in sodno varstvo podrobno ureja v 19. in naslednjih členih, svobodo vesti v 41. členu, ugovor vesti pa v 46. členu. Izolske pripombe so dokaz lokalne osredotočenosti na omejevanje državne oblasti, ne dokaz neposrednega avtorstva končnih členov.

Vojska in postopna demilitarizacija

Skupščina se je zavzela za postopen prehod k ukinitvi vojske. Hkrati je predlagala formulacijo, da Republika Slovenija lahko ima vojsko, varnostni sistem pa podrobneje določi zakon.

Ta dvojnost je zgodovinsko pomembna. Predlog ni pomenil takojšnje razorožitve ali zanikanja varnostnih potreb; razlikoval je tedanjo možnost lastne vojske od dolgoročnega cilja demilitarizacije. Poznejša binarna delitev na zagovornike in nasprotnike slovenske obrambe takšnega položaja ne opiše dobro. Končni 124. člen je vrsto, obseg in organizacijo obrambe prepustil zakonu ter ni določil ne stalne vojske ne programa demilitarizacije.

Podoben časovno razčlenjen položaj je dokumentiran v Radljah in v notranje pluralnem novogoriškem DPZ. Primerjava krepi pozitivno sliko demokratičnega prehoda: varnostna in mirovna stališča so bila javno obravnavana v ustavnem postopku, ne izločena iz razprave.

Socialna država, zdravje in varstvo žrtev

Izolska skupščina je zahtevala iztožljivo pravico do pokojnine in minimalno varstvo starejših. Pri zdravstvu je želela poleg pravice določiti tudi dolžnost posameznika, da skrbi za svoje zdravje. Predlagala je še poseben člen o zakonskem varstvu civilnih invalidov vojne, žrtev fašističnega nasilja, borcev NOB, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev.

Končna ustava zagotavlja pravico do socialne varnosti in pokojnine pod pogoji, ki jih določa zakon, ter pravico do zdravstvenega varstva. Posamičnih veteranskih kategorij ne našteje. Izolska vloga tako ohranja neizbrano alternativo: več zgodovinsko določenih socialnih upravičenj neposredno v ustavi.

Narava vira in avtorstvo

Pregledani strani sta pripravili strokovni službi ustavne komisije januarja 1991. Gre za uradna pripravljalna dokumenta in zato za močan dokaz, da je bila pripomba prejeta, datirana, pripisana določeni instituciji in vključena v obravnavo. Nista pa dobesedni zapisnik seje Skupščine občine Izola. Tematsko razbijata isto vlogo po členih, krajšata obrazložitve in ne ohranjata glasovanj.

Naslednji arhivski cilj je zato izvirna vloga št. 168 in občinski zapisnik, iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti pripravljavce, pot skozi tri zbore in morebitna ločena mnenja. Dokler nista pregledana, je pravilna raven pripisa skupščina kot institucija, ne poimenski delegat.

Vizualno gradivo

Vizualno so bile preverjene vse strani, uporabljene v trditveni tabeli. Najmočnejši dokumentni posnetki so:

  • PDF str. 48 z izolsko formulacijo suverene države in državljanske samoodločbe;
  • PDF str. 58 z izrazom narodne skupnosti;
  • str. 10 obrambne priloge s hkratnima možnostjo lastne vojske in postopnim prehodom k njeni ukinitvi.

Gre za črno-bele tipkane strani z zaporedno oštevilčenimi pripombami več predlagateljev. Izrisi so raziskovalni derivati in zaradi neurejenih pravic niso vstavljeni v wiki. Popisani so v data/raziskava/izola-ustava-mediji.csv.

Sorodne strani

Viri

Graf povezav

Povratne povezave