Slovenska pomlad

Koper – pripombe k osnutku ustave 1990

9 min. branja

Koper – pripombe k osnutku ustave 1990

Obsežen občinski ustavni program

Uradni komisijski pregledi ohranjajo vlogo Skupščine občine Koper z dne 7. decembra 1990 pod referenco 319. Njen obseg je za lokalno zgodovino demokratizacije izjemen: od preambule, enakosti spolov in spolne usmerjenosti prek smrtne kazni, osebne svobode in zasebnosti do družinskih skupnosti, ugovora vesti, demilitarizacije in sestave sodnega sveta.

To ni zgolj seznam abstraktnih pravnih popravkov. Vloga pokaže, da je novoizvoljena občinska oblast sodelovala pri vsebinski razpravi o tem, kakšna naj bo demokratična, socialna in pravna država. E-enciklopedijino geslo o začetku ustavnega postopka opisuje nacionalni okvir, ne ohranja pa tega lokalnega svežnja.

Ženske, jezik in prepoved diskriminacije

Skupščina je zahtevala, naj bodo ženske v ustavi bolje zastopane, naj bo poudarjena enakopravnost žensk in moških ter prepovedana diskriminacija žensk. Skupaj z vrhniško ZSMS-LS je predlagala tudi dosledno uporabo ženskih in moških oblik, kadar ni mogoče uporabiti spolno nevtralnega izraza.

Še bolj določen je predlog k ustavni enakosti: med izrecne prepovedane razloge razlikovanja naj se dodajo spolna usmerjenost, poreklo ter duševni in telesni ustroj. Končni 14. člen Ustave iz decembra 1991 spolne usmerjenosti ni naštel, ampak je seznam sklenil z odprto kategorijo »katerakoli druga osebna okoliščina«. Koprski dokument zato ohranja zgodnji institucionalni predlog za izrecno ustavno varstvo, ki ga iz končnega besedila ni mogoče rekonstruirati.

Predloga ne smemo zamenjati z ločeno vlogo Branka Masleše ali z Žensko iniciativo Koper, ki imata v istem gradivu lastni referenci.

Dve možnosti za preambulo

Koper je bil med predlagatelji črtanja preambule. Namesto nje bi uvodni stavek sprejetje ustave oprl na pravico do samoodločbe ter navedel slovenski narod, državljane in državljanke Slovenije. Hkrati je občina predlagala pogojno rešitev: če preambula ostane, naj se iz nje črta izraz »svetost življenja« in na primeren način vključi narodnoosvobodilni boj.

Predloga nista nujno protislovna. Prvi pove, kako naj se ustava začne brez preambule, drugi pa, kako naj se preambula popravi, če bo ohranjena. Končno besedilo jo je ohranilo. NOB ni poimenovalo, zgodovinski temelj pa je izrazilo širše kot »večstoletni boj za narodno osvoboditev«. Koprski primer tako dopolnjuje primerjavo poznejšega spomina na preambulo: razprava leta 1990 ni bila samo izbira med osamosvojitvijo in NOB, temveč tudi spor o tem, ali zgodovinsko preambulo sploh potrebujemo.

Socialna država in simbol

Skupščina je predlagala, naj se med naloge države zapiše skrb za blagostanje ljudi. Končni 2. člen je namesto tega uporabil zgoščeno opredelitev Slovenije kot pravne in socialne države.

Pri državnih simbolih je Koper skupaj z več drugimi lokalnimi predlagatelji podprl simbol Triglava in morja. Končni 6. člen je grb opisal s Triglavom ter valovitima črtama, ki ponazarjata morje in reke. To je močna vsebinska podobnost, vendar skupinska vrstica ne pove, kdo je formulacijo prvi predlagal, podobnost pa sama ne dokazuje neposredne redakcijske poti v končni člen.

Sistem človekovih pravic

Koprska vloga ni zahtevala le posameznih pravic. Predlagala je tudi sistem njihovega varstva:

  • na enem mestu naj bodo razvrščene določbe, ki dopuščajo omejitve pravic;
  • natančno naj bodo navedeni razlogi za začasne omejitve;
  • določeno naj bo, katerih pravic ni dovoljeno omejiti niti v izrednih razmerah;
  • vsak državni akt, ki omeji pravico ali svoboščino, naj bo pisno obrazložen;
  • doda naj se člen o osebni svobodi, integriteti, intimnem in zasebnem življenju, dostojanstvu in varnosti.

Končna ustava je podobno sistemsko nalogo opravila zlasti v 15. in 16. členu, varstvo osebne svobode, obrazložitev odvzema prostosti, dostojanstvo in zasebnost pa razporedila med 19., 20., 34. in 35. člen. To je primer, kjer lokalni predlog ni le politično geslo, temveč premišljena zahteva po omejitvi državne oblasti.

Koper je bil tudi med podporniki jedrnate povedi »V Republiki Sloveniji ni smrtne kazni.« Ta je postala drugi stavek končnega 17. člena. Pri prepovedi mučenja je občina zahtevala varstvo, ki ne bi zajemalo le represivnih posegov države, in dodala še prepoved mučenja oziroma nečloveškega ravnanja z živalmi. Končni 18. člen je splošno prepovedal mučenje ljudi, živali pa ni izrecno vključil.

Pri zasebnosti je občina predlagala prav terminologijo »varstvo pravic zasebnosti in drugih pravic osebnosti«. Naslov in besedilo končnega 35. člena sta temu zelo blizu. Brez izvirne vloge, zapisnika in redakcijskih gradiv bližine ne smemo pretvoriti v trditev, da je Koper avtor končnega člena.

Svoboda vesti, volitve in pribežališče

Pri verski in moralni vzgoji otrok je Koper podprl črtanje odstavka o pravici staršev. Če odstavek ne bi bil črtan, je predlagal milejšo formulacijo o »spoštovanju svobode staršev«. Končni 41. člen je pravico staršev ohranil, vendar jo omejil z otrokovo starostjo, zrelostjo in njegovo svobodo vesti.

Občina je predlagala pridobitev volilne pravice pri 17 letih; končni 43. člen je ohranil mejo 18 let. Pri ugovoru vesti pa je bila končna rešitev koprskemu pogoju zelo blizu: občina ga je želela kot temeljno pravico, ki ne sme omejevati pravic drugih, končni 46. člen pa ga dopušča v zakonsko določenih primerih, če niso omejene pravice in svoboščine drugih oseb.

Koper je bil še med predlagatelji, ki so hoteli azilno varstvo omejiti na preganjanje zaradi nenasilnih političnih vzrokov. Končni 48. člen ni prevzel te delitve, temveč pravico pribežališča navezal na preganjanje zaradi zavzemanja za človekove pravice in temeljne svoboščine.

Veterani, otroci in življenjske skupnosti

Pri socialnih pravicah je občina zahtevala posebno varstvo borcev in žrtev nasilja ter izrecno vključitev Slovencev, ki so sodelovali v drugih zavezniških vojskah. Končni 50. člen je posebno zakonsko varstvo zagotovil vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja, ne da bi našteval posamezne zgodovinske skupine.

Predlogi o družini so bili za leto 1990 izrazito pluralni:

  • zunajzakonska skupnost naj dobi lasten odstavek;
  • država naj ne »varuje materinstva in očetovstva«, temveč pomaga staršem, otrokom in mladim;
  • otroci naj bodo enakopravni pred zakonom;
  • država naj prizna enakopravnost vseh oblik življenjskih skupnosti in njihova pravna razmerja prepusti zakonu;
  • pomoč družinam oziroma staršem naj bo posebej vezana na čas, ko preživljajo in vzgajajo otroke;
  • ob dolžnostih staršev do otrok naj ustava določi tudi dolžnost otrok skrbeti za starše.

Končna 53. in 54. člen sta ureditev zunajzakonske skupnosti prepustila zakonu in izrecno izenačila pravice otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Nista pa razglasila enakopravnosti vseh oblik življenjskih skupnosti ali ustavne dolžnosti otrok do staršev. Koprski sveženj zato ni preprosta predhodna različica sedanjega člena, ampak dokument širšega spektra možnosti, o katerih se je razpravljalo.

Postopna demilitarizacija in sodni svet

Pri obrambi je skupščina predlagala, naj ustavna varianta izrecno določi »postopno demilitarizacijo Slovenije«. To stališče ni pomenilo zanikanja demokratične državnosti; sodilo je v tedanjo razpravo o varnostni ureditvi nove države, ki je obsegala lastno vojsko, civilno obrambo, nevtralnost in postopno demilitarizacijo. Končni 124. člen je ohranil zakonsko urejeno obrambo in parlamentarni nadzor ter dodal mirovno politiko in kulturo miru in nenasilja, demilitarizacije pa ni določil.

Za sodni svet je Koper predlagal, naj ga v večini sestavljajo poslanci parlamenta in sodniki. Končni 131. člen je določil enajst članov: šest sodnikov ter pet univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor. Končna sestava torej ni bila sestava poslancev in je sodnikom dala večino.

Ločen glas Branka Masleše

Na več istih straneh občinski ref. 319 neposredno spremlja Branko Masleša, Koper, vendar njegova vloga nosi samostojno referenco 320. Komisijski vir ga v teh vrsticah identificira le z imenom in krajem; za razmejitev avtorstva ni potrebno, da mu dodajamo nepreverjeno biografijo.

Štiri vizualno preverjene pripombe pokažejo samostojen pravni glas. Masleša je predlagal izrecno varstvo ne glede na barvo kože in socialno poreklo, zahteval pravno upoštevno privolitev pri posegih v telesno integriteto, opozoril na slovnično napako v določbi o zasebnosti ter podvomil o doslednosti pooblastila vojski za varovanje ustavne ureditve.

Te pripombe so vsebinsko sorodne občinskemu svežnju, niso pa njegov del. Avtomatsko iskanje po besedi »Koper« bi obe vlogi zlilo in občinski skupščini pripisalo individualne argumente. Prav ta razmejitev je pomemben metodološki dodatek k obstoječi bazi.

Česa vir ne dovoljuje

Ref. 319 ne imenuje pripravljavca, zbora, navzočih delegatov ali izida glasovanja. Volilni seznam zato omogoča povezavo z institucionalnim okoljem, ne pa pripisa besedila posameznemu delegatu. Komisijski pregled je uradni povzetek, ne izvirni občinski dopis ali zapisnik razprave.

Izvirnik in zapisnik je treba iskati v gradivu Skupščine občine Koper pri Pokrajinskem arhivu Koper. Javno spletno iskanje še ni dalo dovolj natančne signaturne enote. Dokler ni pregledan izvirnik, ne vemo, ali je skupščina sprejela celoten paket na eni seji, kateri zbor je odločal in ali so bila stališča soglasna.

Vizualno gradivo

Pregledanih je 22 strani splošnega komisijskega pregleda ter dve strani pregleda uprave, vojske in sodstva. Najmočnejši posnetki prikazujejo zahteve o enakosti spolov, spolni usmerjenosti, sistemu omejevanja pravic, smrtni kazni, ugovoru vesti, življenjskih skupnostih in postopni demilitarizaciji. Na več straneh sta ref. 319 in 320 vidni zaporedno, kar je posebej uporaben dokaz ločenega avtorstva.

Gre za raziskovalne izrise črno-belih uradnih strani. Pravice za ponovno objavo niso preverjene; opisi, poti in meje identifikacije so v data/raziskava/koper-ustava-mediji.csv.

Sorodne strani

Viri

Graf povezav

Povratne povezave