Sprejetje Ustave Republike Slovenije
Skupščina Republike Slovenije je novo ustavo sprejela 23. decembra 1991 na sejah vseh treh zborov. Objavljena je bila 28. decembra v 33. številki Uradnega lista Republike Slovenije. Ustava je novo državo opredelila kot demokratično republiko ter kot pravno in socialno državo; določila je delitev oblasti, človekove pravice in institucije parlamentarne demokracije.
Pot od civilnodružbenih Tez iz leta 1988 prek osnutka Zbora za ustavo in Podvinske strokovne skupine do sprejetega besedila je rekonstruirana v dosjeju Od Pisateljske ustave do Ustave Republike Slovenije 1988–1991. Zaporedje pokaže kontinuiteto demokratičnih in suverenostnih idej, vendar tudi spremembe besedila, institucij in dejanskih avtorskih vlog.
Ustava je sledila Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti z dne 25. junija 1991. Ustavodajni in osamosvojitveni proces sta bila povezana, vendar nova ustava ni bila pravni trenutek nastanka neodvisne države: sprejeta je bila približno pol leta po osamosvojitvenih aktih.
Javna razprava in lokalni prispevki
Komisija za ustavna vprašanja je januarja 1991 v obsežnih pripravljalnih gradivih zbrala pripombe posameznikov, političnih organizacij, strokovnih ustanov, krajevnih skupnosti in občinskih skupščin. Radeljski primer dokumentira, da so občinski akterji razpravljali o slovenski vojski, postopni demilitarizaciji, parlamentarnem nadzoru, trajni nevtralnosti, ugovoru vesti in državnih simbolih.
Primer Ljubljana Moste-Polje poimensko dokumentira štiri člane občinskega DPZ ter njihove razprave o narodnih skupnostih, socialni državi, nedotakljivosti stanovanja, mednarodnih pogodbah in volilnem sistemu. Hkrati razkrije dve neskladji z vhodnim volilnim prepisom. Sistematični zemljevid nadaljnjih občinskih sledi je v indeksu občinske ustavne razprave.
Novogoriški primer dokumentira enajst poimensko navedenih članov DPZ. Posebej pomembni so notranje različni pogledi na zgodovinski temelj preambule, predlog za izrecno omembo spolne usmerjenosti pri ustavni enakosti ter spekter med takrat potrebno obrambo, nevtralnostjo in postopno demilitarizacijo. Zato ni upravičeno vseh občinskih pripomb povzeti kot enotno stališče.
Redakcijska in spominska primerjava preambule pokaže nadaljnji razvoj: februarja 1991 so bile odprte štiri variante, decembrska obrazložitev pa izrecno pojasni zamenjavo ožjega NOB-besedila s formulo, ki naj zajame vse oblike boja za nacionalno osamosvojitev, tudi odpor leta 1991. Na tej podlagi primerja poznejše pravne razlage in dve zrcalno selektivni politični pripovedi iz leta 2026.
Končni 123. člen je uredil sodelovanje državljanov pri obrambi in ugovor vesti. 124. člen je določil, da zakon o vrsti, obsegu in organizaciji obrambe sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, da izvajanje obrambe nadzoruje parlament ter da država pri zagotavljanju varnosti izhaja iz mirovne politike in kulture miru in nenasilja.
Medijski kandidat
Raziskovalna zbirka hrani posnetek tiskane strani 1382 Uradnega lista, na kateri sta v celoti vidna 123. in 124. člen. Gre za dokumentni posnetek; pred morebitno javno objavo je treba preveriti pogoje ponovne uporabe skena. Opis je v data/raziskava/radlje-ustava-mediji.csv.
Sorodne strani
- Od Pisateljske ustave do Ustave Republike Slovenije 1988-1991
- Radlje ob Dravi - pripombe k osnutku ustave 1990
- Ljubljana Moste-Polje - pripombe k osnutku ustave 1990
- Nova Gorica - pripombe DPZ k osnutku ustave 1990
- Preambula ustave in spreminjanje spomina na drzavnost
- Obcinske pripombe k osnutku ustave 1990
- Pisateljska ustava
- Demosova ustava
- Ustavna komisija DSP
Viri
- Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/1991, str. 1373–1386.
- E-enciklopedija: »Začetek postopka za sprejem nove slovenske ustave«.