Ljubljana Vič-Rudnik – pripombe k osnutku ustave 1990

Od izvolitve k oblikovanju nove države

Za Skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik je ohranjen popoln in vrstično preverjen uradni seznam 88 delegatov. Komisijska gradiva nove ustave zdaj dokumentirajo tudi poznejše delo institucije: vlogo z dne 6. decembra 1990, ki je v vseh treh pregledih označena z referenco 298.

Vloga se ne ukvarja s simbolno razglasitvijo državnosti, temveč s konkretnimi značilnostmi demokratične in socialne pravne države: pokojninskim in invalidskim varstvom, varovanjem pridobljenih delovnih pravic ter dosledno ureditvijo sodstva. Prav takšno gradivo razširja E-enciklopedijin nacionalni pregled. Kaže, kaj je ena novoizvoljena občinska skupščina zahtevala od ustavne ureditve, ne samo kdo je bil izvoljen.

Pokojninsko in invalidsko varstvo

Vič-Rudnik je bil med številnimi predlagatelji novega ustavnega člena, po katerem bi republika zagotovila socialno varne pokojnine, sorazmerne prispevku upokojenca v aktivnem obdobju, pokojninsko zavarovanje pa bi bilo obvezno in urejeno z zakonom. Ker gre za skupinsko vrstico, ni mogoče trditi, da je besedilo nastalo v Vič-Rudniku; dokumentira pa njegovo podporo.

V ločeni točki je skupščina opozorila na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil tedaj v pripravi, ter zahtevala medsebojno uskladitev formulacij o pravicah invalidov. Komisijski povzetek ne ohrani konkretne nadomestne dikcije.

Končni 50. člen Ustave iz decembra 1991 je določil pravico do socialne varnosti in izrecno naštel obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje. To je vsebinska bližina, ne dokaz, da je prav viško-rudniška vloga povzročila končno besedilo; enak predlog je podprl širok krog organizacij.

Pridobljene pravice in pravna varnost

Pri prepovedi povratne veljave je občinska skupščina predlagala jasno varovalko: predpis ne bi smel učinkovati za nazaj, če bi zmanjševal pravice, ki izhajajo iz dela. Predlog je nastal v času, ko je prehod iz socialističnega sistema odpiral vprašanje, kako pravne reforme vplivajo na že pridobljene socialne in delovne pravice.

Končni 155. člen je varovalko oblikoval širše. Zakoni in drugi predpisi praviloma ne smejo imeti učinka za nazaj; posamezne zakonske določbe ga lahko imajo samo ob javni koristi in če ne posegajo v pridobljene pravice. Končna rešitev ni omejena na pravice iz dela, zato je viško-rudniški predlog mogoče brati kot eno od ožjih konkretizacij širšega načela pravne države.

Tri pripombe k sodstvu

Komisijski pregled ohranja medsebojno povezane zahteve:

• če ustava našteva vrste sodišč, naj zajame vsa ter doda delovna, socialna in gospodarska sodišča;
• besedilo o tem, ali oblast »izvajajo« sodni organi, sodniki ali sodišča, naj bo med členi terminološko usklajeno;
• če ustava našteva pristojnosti sodišč, naj jih določi za vsa sodišča ali za nobeno.

To ni zavračanje neodvisnega sodstva, temveč zahteva po sistematični in razumljivi ustavni redakciji. Končni 125. člen je določil neodvisnost sodnikov, 126. člen pa je ureditev in pristojnosti sodišč prepustil zakonu ter ustavno prepovedal izredna in v miru vojaška sodišča. Ustava torej ni naštevala vseh delovnih, socialnih ali gospodarskih sodišč, ampak je izbrala splošno zakonsko pooblastilo z dvema ustavnima prepovedma.

Česa vir ne dovoljuje

Ref. 298 ne imenuje pripravljavca, zbora, navzočih ali izida glasovanja. Tudi popoln seznam 88 delegatov zato ne dovoljuje pripisa posameznikom. Povezava je institucionalna: ista skupščina, katere člani so uradno znani, je v ustavni postopek poslala dokumentirano vlogo.

Izvirnik in zapisnik je treba iskati v fondu SI_ZAL_LJU/0080, Skupščina občine Ljubljana Vič Rudnik, zlasti v seriji /001 z zapisniki sej do leta 1994. Šele ta bi lahko pokazal, kateri zbor je razpravljal, kdo je poročal in ali so bila stališča soglasna.

Vizualno gradivo

Pregledanih je šest strani komisijskih izvlečkov in tri strani končne ustave. Na vseh komisijskih straneh so institucija, datum oziroma ref. 298 in pripomba vidni v istem dokumentnem okviru. Najmočnejši posnetki so stran o retroaktivnem zmanjševanju pravic iz dela, stran s tremi tipi specializiranih sodišč in končni 155. člen.

Gre za raziskovalne izrise črno-belih uradnih strani. Pravice za ponovno objavo niso preverjene; opisi in lokalne poti so v data/raziskava/ljubljana-vic-rudnik-ustava-mediji.csv.

Sorodne strani

• Ljubljana Vič-Rudnik – lokalne volitve 1990
• Preverjanje volitev Ljubljana Vic-Rudnik 1990
• Ljubljana - volilna struktura 1990
• Obcinske pripombe k osnutku ustave 1990
• Sprejetje Ustave Republike Slovenije

Viri

• Komisija Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja, Strokovne skupine komisije za obravnavo pripomb iz javne razprave, PDF str. 162 in 167.
• Pregled pripomb strokovne skupine za upravo, vojsko in sodstvo, PDF str. 17, 19 in 23.
• Priloge skupine za ustavnost in zakonitost, PDF str. 9.
• Ustava Republike Slovenije, izvirna objava, Uradni list RS 33/1991, 50., 125., 126. in 155. člen.
• Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_LJU/0080/001 – zapisniki sej, arhivski lokator za izvirno vlogo in razpravo.
• E-enciklopedija, »Začetek postopka za sprejem nove slovenske ustave«, nacionalni primerjalni baseline brez lokalnega dosjeja.