Slovenska pomlad

Velenje: pripombe k osnutku ustave 1990–1991

8 min. branja

Velenje: pripombe k osnutku ustave 1990–1991

Velenjski sveženj pripomb k osnutku nove slovenske ustave razširi običajno nacionalno pripoved o sprejemanju ustave z lokalno in civilnodružbeno ravnjo. Komisijsko gradivo ne kaže ene same »velenjske pozicije«, ampak sodelovanje političnih organizacij, sindikata v Gorenju, ekološkega in socialnega društva, vrtca, krajevne skupnosti, veteranske organizacije ter skupnega občinskega pravobranilca. Njihovi predlogi segajo od socialne in ekološke države do pripora, verskih skupnosti, sodnega sveta, notariata in obrambe.

Najjasnejši dokaz notranje pluralnosti je vprašanje vojske. Predsedstvo velenjske ZZB je podprlo ustavno besedilo o vojski in nasprotovalo demilitarizirani varianti, Občinski odbor SSS Velenje pa je na isti strani podprl odstavek, po katerem Slovenija nima vojske. Druga pripomba SSS in KS Šmartno ob Paki je predlagala minimalno obrambno vlogo policije in evropska jamstva meja. Razlika ni dokaz nasprotovanja osamosvojitvi: dokumentira odprto demokratično razpravo o tem, kakšno obrambno ureditev naj ima nastajajoča država.

Kaj pomeni oznaka »SO Velenje«

Obe uradni komisijski zbirki sta delovna povzetka prejetih pripomb, ne izvirna pisma ali dobesedna zapisnika občinske seje. Pod glavo »SO Velenje« in pogosto isto referenco 383 z dne 9. januarja 1991 naštevata natančnejše pošiljatelje. Te glave zato ni varno brati kot dokaz, da je vse navedeno sprejela celotna Skupščina občine Velenje ali vsi njeni trije zbori.

To razmejitev potrjuje lokalni Uradni vestnik. Junija 1991 izrecno navaja odločanje skupščine »na sejah vseh treh zborov«, hkrati pa Družbenega pravobranilca občin Mozirje in Velenje obravnava kot ločeno skupno ustanovo s sedežem v Velenju in financiranjem 80 : 20. Pripombe pravobranilca so zato pripombe te ustanove, ne avtomatično občinski sklep.

Zemljevid pošiljateljev

Pošiljatelj v viruVrsta akterjaDokumentirane teme
Družbeni pravobranilec samoupravljanja občin Mozirje in Velenjeskupna javna ustanova dveh občindolžina ustave, simboli, sodni svet, notariat
SSS, Občinski odbor Velenjepolitična organizacijaznačaj ustave, neposredni vpliv državljanov, socialne pravice, simboli, izredno stanje, javna uprava, država brez vojske
SDP Velenjepolitična organizacija; kratica ohranjena po virudvotretjinska večina za ustavne zakone
OO Slovenskih krščanskih demokratovpolitična strankaenakost, verske skupnosti, pripor, medicinski poskusi, diaspora, zdravstvo, sodniki
Predsedstvo OO ZZB NOV Velenjeveteranska organizacijasimboli, alternativna državljanska dolžnost, socialno varstvo, podpora vojski
Šaleško ekološko društvocivilnodružbeno društvosocialna in ekološka varnost, razvoj otrok, kritika prekratke ustave
Društvo za pomoč duševno prizadetimsocialno društvoustavno varstvo oseb z oviranostmi; zgodovinska terminologija vira
VVZ Šoštanjjavni zavodkratka preambula s samoodločbo
Konferenca svobodnih sindikatov Gorenje koncernsindikat na delovnem mestudelavske pravice in delovna sodišča
KS Šmartno ob Pakikrajevna skupnostdržava brez vojske in mednarodna jamstva

Komisijski povzetki ne imenujejo posameznih avtorjev teh predlogov. Zato članov z velenjskega volilnega seznama 1990 ni mogoče povezati z določeno pripombo samo zato, ker so bili izvoljeni v istem kraju ali zaposleni v Gorenju.

Temeljne pravice, socialna in ekološka država

Šaleško ekološko društvo je že 22. novembra 1990 nasprotovalo prekratki ustavi. Zahtevalo je socialno in ekološko varnost, svobodo mišljenja in ustvarjanja ter zdrav telesni in duševni razvoj otrok. Opozorilo je tudi, naj ustava ne posnema nekritično velikih držav in naj ne varuje izrazito kapitalističnega sistema. To je zgodnji lokalni dokaz, da demokratizacija ni bila razumljena samo kot zamenjava oblasti, ampak tudi kot spor o socialni in ekološki vsebini nove države.

Sindikalna konferenca Gorenja je menila, da osnutek delavcem jemlje dotedanje minimalne pravice, in zahtevala sistem delovnih sodišč. Velenjski socialisti so hkrati splošno kritizirali zapis socialnih pravic in konkretno zahtevali socialne ter pokojninske varovalke in brezplačno osnovno zdravstveno varstvo. Društvo za pomoč duševno prizadetim je zahtevalo izrecnejšo zaščito. Izrazje njegove pripombe je danes lahko neustrezno, vendar je v dosjeju ohranjeno kot zgodovinski jezik leta 1990, ne kot uredniško priporočilo.

Končna ustava je Slovenijo opredelila kot pravno in socialno državo ter posebej uredila enakost, socialno varnost, zdravstvo, varstvo invalidov in družine. To kaže vsebinsko sorodnost tem, ne dokazuje, da je ustavna redakcija prevzela prav velenjski predlog.

Vera, pripor, diaspora in državljanska dolžnost

Velenjski OO SKD je predlagal ločitev cerkve od države in široko svobodo verskih skupnosti, tudi pri socialni in gospodarski dejavnosti, šolah ter možni materialni podpori države. Končni 7. člen je sprejel ločitev, enakopravnost in svobodno delovanje, ne pa vseh predlaganih podrobnosti.

Ista organizacija je zahtevala največ 24 ur odvzema prostosti pred sodno predložitvijo. Končni 20. člen vsebuje isto najdaljšo mejo. Pri medicinskih poskusih je SKD zahteval pisno soglasje etične komisije; ustava je namesto tega zapisala prepoved poskusov brez svobodne privolitve človeka.

Za Slovence zunaj domovine je SKD predlagal dvojno državljanstvo, aktivno in pasivno volilno pravico ter lastne delegate. Končni 5. člen je določil skrb za manjšine, izseljence in zdomce ter pospeševanje vezi z domovino, ni pa ustavno zagotovil posebnih poslanskih mest. Velenjska ZZB je podprla alternativno izpolnitev državljanske dolžnosti; končni 46. in 123. člen sta uredila ugovor vesti in nadomestno sodelovanje pri obrambi.

Trije predlogi državnih simbolov

Tudi pri simbolih ni bilo enega velenjskega odgovora:

  • OO SSS je predlagal Triglav na zastavi in podprl drugo obravnavano varianto;
  • skupni družbeni pravobranilec je predlagal Triglav in morje na zastavi, Zdravljico ter stari grb brez rdeče zvezde;
  • predsedstvo ZZB je predlagalo enaka bela, modra in rdeča polja, grb na zastavi in celotno Zdravljico.

Končni 6. člen je sam opisal grb in belo-modro-rdečo zastavo z grbom ter za himno določil Zdravljico. Ne ustreza v celoti nobenemu od treh lokalnih predlogov.

Vojska: spor znotraj istega svežnja

PošiljateljPredlogRazmerje do končne ustave
KS Šmartno ob Paki in OO SSS Velenjedržava brez vojske; minimalna obrambna naloga policije; evropska jamstva mejani sprejeto
OO SSS Velenjepodpora odstavku, da Slovenija nima vojskeni sprejeto
Predsedstvo OO ZZB NOV Velenjepodpora temeljnemu besedilu o vojski in nasprotovanje demilitarizirani variantibližje končni ureditvi

Končna 123. in 124. člen sta ohranila obrambno dolžnost in zakonsko urejeno obrambo, dvotretjinsko večino navzočih poslancev za obrambni zakon ter parlamentarni nadzor. Ustava torej ni sprejela modela države brez vojske, je pa obrambno ureditev izrecno povezala z mirovno politiko ter kulturo miru in nenasilja.

Sodstvo in notariat

Sindikat Gorenja je zahteval delovna sodišča, OO SKD pa nezdružljivost sodniške funkcije s članstvom v organih političnih strank. SSS je nasprotovala navzočnosti odvetnikov v sodnem svetu. Družbeni pravobranilec je šel dlje: sodni svet naj ne bi bil potreben oziroma naj bi ga uredil ustavni zakon. Končni 131. člen ga je vendarle neposredno ustanovil.

Pravobranilčev predlog o notariatu je končnemu besedilu bliže. Predlagal je neodvisno javno službo, končni 137. člen pa je notariat opredelil kot javno službo, ki jo ureja zakon. Tudi tu besedilna ali konceptualna bližina brez redakcijskega spisa ni dokaz neposrednega vpliva.

Pankrac oziroma Pankracij Semečnik

Vhodni volilni prepis navaja Pankraca Semečnika kot člana družbenopolitičnega zbora. Uradni vestnik leta 1991 in občinska retrospektiva leta 2005 uporabljata obliko Pankracij Semečnik. Retrospektiva ga navaja kot pedagoga, vodjo občinskega oddelka za ljudsko obrambo od leta 1980 ter predsednika Skupščine občine Velenje med letoma 1990 in 1994; imenuje ga prvi velenjski župan, izvoljen po večstrankarskih volitvah.

Identiteta je zaradi funkcije, kraja in časovne skladnosti zelo verjetna, vendar dosje ohranja obe imenski obliki. Njegovo predsedovanje je institucionalni kontekst. Noben pregledani dokument ga ne imenuje avtorja posamezne ustavne pripombe.

Poznejši spomin in vrzel

E-enciklopedijino geslo o začetku postopka za novo ustavo dobro opiše nacionalne osnutke in skupščinski postopek, ne pokaže pa te lokalne mreže pošiljateljev in njihovega medsebojnega nestrinjanja. Prav tu je dodatna vrednost dosjeja: pozitivni demokratični prehod je viden kot dejansko sodelovanje raznovrstnih ustanov in organizacij, ne le kot delo majhnega kroga nacionalnih politikov.

Poznejša občinska obrazložitev priznanja iz leta 2005 ohranja spomin na predsednika skupščine, ne obravnava pa vsebine ustavnih pripomb. Za deset številk Našega časa iz časa javne razprave so bili pridobljeni metapodatki, toda dLib v tem okolju ni vrnil dejanskih PDF-jev ali besedila. Zato ni mogoče sklepati, da lokalni časopis o razpravi ni poročal. Za trdnejšo rekonstrukcijo odločitvenega postopka bi bili potrebni izvirni dopisi, zapisniki zborov in fizične ali drugače dostopne številke časopisa.

Medijski kandidati

Vizualno je bilo pregledanih 30 strani komisijskega gradiva ter strani lokalnih vestnikov. Najmočnejši dokumentni podobi sta:

  • stran 24 splošnega gradiva, ker na enem listu pokaže več različnih pošiljateljev pod glavo SO Velenje;
  • stran 11 priloge o vojski, ker neposredno postavi drugo ob drugo nasprotni velenjski stališči.

Na voljo so tudi posnetek socialno-ekološke pripombe, predlog države brez vojske, lokalni akt o skupnem pravobranilcu in retrospektiva o Semečniku. Datoteke so raziskovalni derivati; pravice za javno objavo niso preverjene, zato niso vstavljene v stran.

Viri

Povezano

Graf povezav

Povratne povezave