Slovenska pomlad

Ljubljana Moste-Polje – pripombe k osnutku ustave 1990

7 min. branja

Ljubljana Moste-Polje – pripombe k osnutku ustave 1990

Kaj ta vir doda

Geslo E-enciklopedije o začetku postopka za novo ustavo rekonstruira državno politično in strokovno raven: Zbor za ustavo, Predsedstvo Republike Slovenije, republiško skupščino, ustavno komisijo in strokovno skupino. Javno razpravo omeni, ne pokaže pa, kaj so vanjo prispevale občinske skupščine in njihovi delegati.

Uradni zbir pripomb Komisije Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja zato doda novo, lokalno raven. Za Skupščino občine Ljubljana Moste-Polje ohrani datum seje, referenčno številko občinskega dopisa, štiri imena, pripadnost Družbenopolitičnemu zboru (DPZ), politične kratice in povzetke predlogov. Tako je mogoče del še nepreverjenega volilnega seznama povezati z dejanskim normativnim delom v času nastajanja nove države.

Poimensko dokumentirani udeleženci

Komisijsko gradivo pripombe večinoma pripisuje seji občinske skupščine 28. novembra 1990 in dopisu z referenčno številko 204:

  • Niko Lukež je označen SSS, DPZ. Vhodni volilni prepis ga prav tako uvršča v DPZ, vendar kot kandidata Socialistične zveze Slovenije. To ni nujno napaka: Socialistična zveza Slovenije se je 9. junija 1990 preimenovala v Socialistično stranko Slovenije (SSS), zato oznaki pripadata različnima časovnima trenutkoma istega političnega razvoja.
  • Miro Vujinovič je označen SEO, DPZ. Ime in zbor se ujemata z vhodom, kjer je kot predlagatelj navedena Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov; kratico SEO kljub verjetnemu ujemanju ohranjamo v izvirni obliki.
  • Stane Brezovar je trikrat označen SDP, DPZ. Vhod vsebuje Stanka Brezovarja, ZKS-SDP, DPZ. Ker komisijsko gradivo na treh straneh dosledno zapiše Stane, oseb ne združujemo brez uradnega volilnega izida ali zapisnika mandatne komisije.
  • Pavle Vindišar je v komisijskem gradivu označen SDP, DPZ, vhodni volilni prepis pa isto ime uvršča v ZKS. To je neposredno neskladje o zboru, ne podlaga za tiho popravljanje enega vira.

Vir torej ne potrdi vseh 75 vhodnih imen in ni nadomestilo za uradni volilni rezultat. Neodvisno pa potrdi novembrsko delovanje Lukeža in Vujinoviča v DPZ ter odpre dve natančno določeni identitetni oziroma institucionalni vprašanji.

Narodne skupnosti in Slovenci zunaj države

Pri splošnih določbah so trije delegati oblikovali različne, deloma dopolnjujoče se predloge:

  • Lukež je želel dodati ekonomske, socialne in kulturne prvine za »bogatejše, človeka vredno življenje«;
  • Vujinovič je predlagal, naj se poleg madžarske in italijanske manjšine opredelijo tudi manjšine in status drugih jugoslovanskih narodov, ki so državljani oziroma občani Slovenije;
  • Brezovar se je zavzel za poseben položaj italijanske in madžarske narodnosti, pravice drugih narodov, zakonsko podlago za druge etnične skupnosti, skrb za Slovence v tujini in enoten slovenski kulturni prostor.

Končna ustava je v 5. členu uredila skrb za avtohtone slovenske manjšine v sosednjih državah, izseljence in zdomce; 64. člen je podrobno uredil posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske skupnosti, 65. člen pa je položaj romske skupnosti prepustil zakonu. Vujinovičevega predloga, naj se drugi jugoslovanski narodi ustavno opredelijo kot manjšine, ni prevzela. Podobnost Brezovarjevega predloga z deli 5. člena je vsebinska, vendar brez redakcijske sledi ne dokazuje neposrednega vpliva.

Socialna država kot vsebina demokratizacije

Lukež je ocenil, da osnutek dobro ureja civilne in kazenskopravne pravice, precej slabše pa ekonomsko in socialno varnost. Zahteval je podrobnejšo obravnavo dela, plačila, varstva delavcev, preživljanja starejših ter enakih možnosti in napredovanja. Posebej je predlagal nov člen o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, socialni varnosti upokojencev in pokojnini, sorazmerni s prispevki v aktivni življenjski dobi.

Brezovar je želel podrobnejšo ustavno ureditev pokojninskega zavarovanja ter pravic borcev in žrtev vojnega nasilja. Lukež je bil naveden tudi med podporniki novega člena o posebnem varstvu borcev in žrtev.

Končni 50. člen je državljanom priznal pravico do socialne varnosti, državi naložil urejanje obveznega zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in drugega socialnega zavarovanja ter določil posebno varstvo vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja. Ni prevzel Lukeževe natančnejše formule o sorazmernosti pokojnine. Dokument tako pokaže, da socialna država v občinski razpravi ni bila nasprotje demokratičnega prehoda, temveč eno od vprašanj o vsebini nove ustavne ureditve.

Pravna država, mednarodne pogodbe in stanovanje

Lukež je pri neposredni uporabi mednarodnih pogodb predlagal dodatek »ratificirane«. Končni 8. člen določa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno. Enako rešitev so predlagali tudi drugi udeleženci javne razprave, zato ujemanja ni mogoče pripisati samo Lukežu.

Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je 5. decembra 1990 predlagal, naj se pri posegu v stanovanje izraz »pristojnega organa« zamenja s »sodišča«. Vujinovič je na občinski seji zahteval jasnejšo opredelitev nedotakljivosti stanovanja. Končni 36. člen je kot pravilo določil sodno odločbo, nato pa posebej opredelil zakonske izjeme. Stališče izvršnega sveta je treba ločiti od poimenskih pripomb delegatov.

Volilna pravica in volilni sistem

Vujinovič je menil, da bi morali imeti volilno pravico tudi občani brez stalnega prebivališča v republiki. Končni 43. člen je volilno pravico vezal na državljanstvo in starost, ne na stalno prebivališče, zakon pa je lahko volilno pravico priznal tudi tujcem.

Brezovar je predlagal ustavno določitev temeljev volilnega sistema, posebej proporcionalnega načela. Vindišar je splošneje zahteval, naj ustava volilni sistem sploh opredeli. Končni 80. člen je določil splošno, enako, neposredno in tajno volitev poslancev ter urejanje volilnega sistema z zakonom, sprejetim z dvotretjinsko večino. Proporcionalnega načela ustava iz leta 1991 ni izrecno zapisala.

Pomen za zgodovino osamosvojitve

Moste-Polje pokaže občinsko skupščino kot kraj vsebinske razprave o prihodnji državi, ne samo kot nižjo upravno raven. Delegati so obravnavali pluralno sestavo prebivalstva, položaj Slovencev zunaj meja, socialno državo, varstvo doma, mednarodno pravo, volilno pravico in obliko parlamentarne reprezentacije.

To je preverljiva razširitev E-enciklopedijskega baseline-a. Nacionalna zgodba o ustavni komisiji dobi imena manj znanih lokalnih udeležencev in konkretne predloge; nepopolni volilni prepis pa dobi neodvisen dokument o delu dveh ujemajočih se delegatov ter jasno označeni neskladji, ki usmerjata nadaljnje arhivsko preverjanje.

Narava vira in omejitve

Dokument je uradni delovni zbir pripomb, pripravljen 14. januarja 1991 za strokovne skupine ustavne komisije. Je močnejši od poznejšega spominskega zapisa, vendar ni dobesedni zapisnik občinske seje. Komisija je predloge povzela, zato lahko skrajšuje argumente, združuje sorodne pripombe ali izpusti podrobnosti iz izvirnega dopisa.

Najpomembnejši arhivski cilj je izvirna vloga občine št. 204 z zapisnikom seje 28. novembra 1990. Fond Zgodovinskega arhiva Ljubljana SI_ZAL_LJU/0424, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je znan, javni popis pa za leto 1990 ne seže do ravni posameznih spisov.

Vizualno gradivo

Raziskovalni arhiv hrani izrise osmih relevantnih strani. Najuporabnejši dokumentni posnetki so:

  • tiskana str. 49, kjer so na eni strani vidni trije poimenski delegati in njihove pripombe o skupnostih;
  • tiskana str. 81 s socialnimi pravicami, pokojninskim zavarovanjem in žrtvami vojnega nasilja;
  • tiskana str. 138, ki hkrati pokaže tri predloge o volilni pravici in razkrije neskladje DPZ/ZKS pri Pavletu Vindišarju.

Gre za črno-bele strojepise. Vidno vsebino, identifikacijo in stanje pravic opisuje data/raziskava/ljubljana-moste-polje-ustava-mediji.csv; posnetki niso vstavljeni v wiki.

Odprta vprašanja

  • Ali izvirna vloga št. 204 vsebuje podpisnike, izid glasovanja in natančnejše formulacije?
  • Ali je Stane Brezovar ista oseba kot Stanko Brezovar iz volilnega prepisa?
  • Ali je Pavle Vindišar novembra prestopil med zbori, je dokument uporabil napačno oznako ali pa vhodni prepis napačno razvršča osebo?
  • Katere rešitve je strokovna skupina sprejela iz občinskih pripomb in katere so nastale neodvisno oziroma iz več podobnih predlogov?

Sorodne strani

Viri

Graf povezav

Povratne povezave