Enotna delegacija Slovencev v Italiji

Enotna delegacija (ED) je bila skupno predstavništvo šestih političnih in družbenih smeri Slovencev v Italiji. Njena sestava pokaže, da »zamejska podpora« ni bila en sam politični blok, temveč prostor pogajanja med levimi, katoliškimi, samostojnimi slovenskimi in videmskimi organizacijami.

Šest sestavin

Po Jevnikarjevem spominskem zapisu so jo sestavljali:

  1. slovenska komisija Komunistične partije Italije, pozneje slovenska komponenta Demokratične stranke levice;
  2. slovenska komisija Italijanske socialistične stranke;
  3. Slovenska skupnost (SSk);
  4. Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ);
  5. Svet slovenskih organizacij (SSO);
  6. organizacije Slovencev v videmski pokrajini.

Plebiscit in notranje razlike

Na srečanju 17. decembra 1990 so predstavniki ED z Milanom Kučanom in Janezom Dularjem razpravljali o plebiscitu. Sočasni Primorski dnevnik kraj določi kot Kobjeglavo in poroča, da so udeleženci »večinoma« izrazili razumevanje in podporo. Jevnikarjev zapis leta 2021 navaja Kobdilj ter natančneje razlikuje med odločno podporo SSk in SSO ter dvomi dela levice.

Goriško zborovanje 20. decembra je prineslo skupno javno gesto. Časopis je izrecno zapisal, da so bila gledanja sestavin »delno različna«, dokument pa je bil sprejet s ploskanjem. Poznejši spomin uporabi močnejši izraz »z aklamacijo«.

Akcijsko poenotenje po napadu

  1. junija 1991 je sedem podpisnikov, ki so zastopali šest sestavin ED in Gibanje za komunistično prenovo, od evropskih in italijanskih oblasti zahtevalo prenehanje agresije ter priznanje Slovenije:

To je dokaz skupnega javnega in organizacijskega nastopa. Ne dokazuje, da so pred napadom ali po njem vse sestavine enako razumele zgodovino, socializem, Jugoslavijo ali hitrost osamosvajanja.

Viri