Zgodnje peticije za človekove pravice 1980–1989
Peticiji iz let 1980 in 1983 dokumentirata zgodnjo državljansko politiko človekovih pravic pred strankarskim organiziranjem in množično mobilizacijo slovenske pomladi. Njuna povezava z demokratizacijo je neposredna: obe sta skušali omejiti represivno moč države z javno, poimensko in pravno argumentirano pobudo. Povezava z osamosvojitvijo pa je posredna in poznejša; nobena ni bila program samostojne države.
Dve različni pobudi
| Pobuda | Neposredni cilj | Slovenski pobudniki ali podpisniki | Prva preverljiva institucionalna pot |
|---|---|---|---|
| Sprememba 133. člena KZ SFRJ, oktober 1980 | Črtanje ohlapnega verbalnega delikta in preimenovanje preostanka v pozivanje k nasilni spremembi ustavne ureditve | Vlado/Vladimir Arzenšek, Spomenka Hribar, Mišo Jezernik, Taras Kermauner, Silva Mežnarič | Pobuda Predsedstvu SFRJ na podlagi ustavne pravice; pozneje javna razprava, skupščinski predlog in zvezna novela |
| Odprava smrtne kazni, 23. november 1983 | Popolna odprava kazni zaradi nedotakljivosti življenja, možnosti sodne zmote in zavrnitve maščevanja | Jure Detela, Alenka Puhar, Božidar Slapšak, Marko Uršič, Jaša L. Zlobec | Objava v Mladini, zbiranje podpisov, podpora predsedstva RK ZSMS in prenos v RK SZDL |
Skupna sta način javne pobude in preplet intelektualnih, novinarskih ter pozneje socialnogibanjskih omrežij. Različni pa so bili naslovnik, pravna zahteva, akterji in institucionalna pot. Poznejše sodelovanje nekaterih ljudi v Novi reviji, ZSMS, mirovnem gibanju ali Odboru ne dokazuje, da je leta 1980 ali 1983 že obstajala ena formalna organizacija slovenske pomladi.
Kaj je peticija iz leta 1980 dejansko zahtevala
Naslovi jo pogosto imenujejo peticija »proti« 133. členu ali »za njegovo ukinitev«. Reproducirani predlog zakona je natančnejši:
- iz prvega odstavka bi črtal besede o zlonamernem in neresničnem prikazovanju družbenopolitičnih razmer;
- »sovražno propagando« bi preimenoval v »pozivanje k nasilni spremembi ustavne ureditve«.
Peticija je torej hotela odpraviti verbalni delikt, ne pa pravne prepovedi pozivanja k nasilnemu rušenju ureditve. To razliko potrjuje tudi zakonodajni razvoj: aprilski predlog leta 1989 je že vseboval podobno zožitev, novela KZ SFRJ 38/90 pa je poleti 1990 odstranila vejo o prikazovanju razmer in člen omejila na nasilno spremembo.
Natančni dan začetka ni potrjen. Viri 17 navajajo oktober 1980, dokumentna izdaja samo leto, El País pa je 1. novembra že poročal o 103 podpisnikih. Vhodni datum 1. oktober je zato uporaben kot sled, ne kot dokazano dnevno datiranje.
Podpisi pobude proti smrtni kazni
Števila v virih merijo različne trenutke in območja:
| Vir | Navedeni obseg | Kaj številka verjetno meri |
|---|---|---|
| analiza SDV iz junija 1986, str. 79 | 148 | začetni oziroma zgodnji sveženj podpore |
| isti dokument, str. 79 | več kot 500 | podpisi, zbrani na območju Slovenije po pozivu Mladine |
| isti dokument, str. 83 | 500 + še enkrat toliko | približno Slovenija in druge republike |
| Zoja Skušek Močnik 1985, po Studnu | 1.400 | poznejši objavljeni skupni seštevek |
| učiteljski priročnik | približno 1.500 | zaokroženi zgodovinopisni seštevek |
| Alenka Puhar po katalogu COURAGE | več kot 1.500 | poznejše pričevanje hraniteljice zbirke |
Najbolj pošten sklep ni izbrati navidezno »prave« številke, temveč ohraniti časovno rast in različen obseg. Dokončni seštevek bi zahteval vrstični popis vseh podpisnih listov v zbirki Alenke Puhar.
Od državljanske pobude do pravne odprave
Podpora predsedstva RK ZSMS 30. marca 1984 je pomembna, ker kaže prehod pobude iz neformalne javnosti v uradne forume. ZSMS je svojim delegatom naročila, naj odprejo razpravo v organih SZDL, smrtno kazen pa je označila za anahronizem socialistične družbe. Zahtevo je nato ohranjala na kongresih in ob ustavnih spremembah. To je dokumentirana institucionalna zasluga, ne avtorstvo prvotnega besedila.
Pravna odprava je potekala v plasteh:
-
- septembra 1989 je ustavni amandma XLVII prepovedal predpisovanje smrtne kazni v SRS;
- istega dne sprejeta sprememba KZ SRS jo je v relevantnih določbah nadomestila z dvajsetimi leti zapora;
-
- oktobra 1990 je izvedbeni zakon izrecno izključil uporabo zveznih smrtnih kazni v Sloveniji;
-
- člen ustave iz leta 1991 je določil nedotakljivost življenja in prepoved smrtne kazni.
Zato je običajna trditev o odpravi leta 1989 stvarno pravilna, če se razume kot slovenska ustavna in republiška kazenskopravna odprava. Leto 1990 razloži prehodno razmerje do zveznega prava, ne izniči dosežka iz leta 1989.
Spreminjanje spomina
Poznejši izobraževalni in enciklopedični pregledi obe pobudi upravičeno vključujejo v »pot v demokracijo«. Problem nastane, ko razvoj prikažejo kot že vnaprej usmerjeno pot do samostojne države ali ko pravno natančno zahtevo skrčijo na »ukinitev 133. člena«. Prvi učinek zmanjšuje odprtost tedanjega zgodovinskega trenutka, drugi pa zakrije razliko med svobodo političnega govora in pozivanjem k nasilju.
Sočasna analiza SDV ustvarja nasprotno popačenje: človekovopravne pobude bere skozi kategorije sovražnega delovanja in varnostne indikativnosti. Prav zato je dragocena dvojna primerjava. Državljanski dokument pokaže, kaj so pobudniki zahtevali; državni dokument pa, kako je nedemokratični aparat njihovo javno delovanje opazoval in razvrščal.
Pozitivna zgodovinska ocena demokratizacije ne zahteva teleologije. Nasprotno: dosežek je bolje viden, če pokažemo, kako so omejene, konkretne in sprva neuspešne pobude skozi javno razpravo ter institucionalno posredovanje pomagale ustvarjati pravni in politični prostor, v katerem je bil poznejši mirni demokratični prehod mogoč.
Dokumentni predmeti
- Prva stran peticije proti smrtni kazni iz zbirke Alenke Puhar: vidni so besedilo, pet pobudnikov in začetek ročnih podpisov. Raziskovalna kopija ni dovoljenje za javno objavo.
- Reprodukcija str. 49 Popovićeve dokumentne izdaje: vidna sta oba predlagana člena peticije iz leta 1980; to ni izvirni podpisni list.
- Stran 1769 Uradnega lista SRS: neposredno berljiv amandma XLVII o smrtni kazni in naslednji amandma o prepovedi mučenja.
- Strani 78–79 Virov 17: državnovarnostni pogled, poimenski podpisniki, Gantarjevi argumenti in zgodnji seštevki podpisov.
Metapodatki, kontrolne vsote, pravice in ločeni vizualni opisi so v data/raziskava/peticije-clovekove-pravice-mediji.csv ter README-jih primarnega in sekundarnega dosjeja.
Viri
- Srđa M. Popović, Put u varvarstvo, str. 49–55 — arhivirana kopija.
- Božo Repe (ur.), Viri 17, dokument št. 6, zlasti str. 78–83.
- El País, 1. november 1980.
- COURAGE Registry: peticijski list iz zbirke Alenke Puhar.
- Andrej Studen, Rabljev zamah, str. 121–122.
- Ustavni amandmaji IX–XC, Uradni list SRS 32/1989.
- Ustava Republike Slovenije, 17. člen.