Peticija za ukinitev smrtne kazni

Datum v vhodnem geslovniku: 1983-11-23

Preverjena sinteza

Pobudo so 23. novembra 1983 delegatom Skupščine SFRJ poslali Jure Detela, Alenka Puhar, Božidar Slapšak, Marko Uršič in Jaša L. Zlobec. Prvi list jih izrecno imenuje »pobudniki in prvi podpisniki« ter navede njihove poklice. Pobuda je izhajala iz nedotakljivosti življenja, zavrnila odvzem življenja tudi s sodno odločbo, poudarila družbeno soodgovornost in možnost človekovega razvoja, zanikala dokazani preventivni učinek ter opozorila na maščevanje in sodno zmoto.

Mladina je pobudo objavila 1. decembra in bralce pozvala k pošiljanju podpisov. Junijska analiza SDV iz leta 1986 navaja več zaporednih pragov: 148 podpisov ob začetni pobudi, več kot 500 na območju Slovenije ter na drugem mestu približno 500 iz Slovenije in še enkrat toliko iz drugih republik. Andrej Studen po objavi iz leta 1985 navaja 1.400 podpisnikov, učiteljski priročnik približno 1.500, COURAGE pa po pričevanju Alenke Puhar več kot 1.500. Te številke niso nujno protislovne: nanašajo se na različne trenutke, ozemeljske obsege in stopnje zaokroževanja. Dokončni seštevek zahteva popis vseh izvirnih podpisnih listov.

Predsedstvo RK ZSMS je 30. marca 1984 pobudo podprlo, delegatom v RK SZDL naložilo sprožitev razprave in smrtno kazen označilo za anahronizem. ZSMS s tem ni postala avtorica prvotne državljanske pobude, ampak njen institucionalni posrednik. Zahteva je ostala v programu 12. kongresa leta 1986, ob zveznih ustavnih spremembah 1988 in na 13. kongresu leta 1989.

Slovenska odprava je imela več pravnih plasti. Ustavni amandma XLVII, sprejet 27. septembra 1989, je določil, da se smrtna kazen v SRS ne sme predpisati; istega dne sprejeta sprememba KZ SRS jo je nadomestila z dvajsetimi leti zapora. Ustavni izvedbeni zakon 4. oktobra 1990 je nato izrecno izključil uporabo zveznih smrtnih kazni v Sloveniji, 17. člen ustave iz leta 1991 pa je prepoved nadaljeval. Trditev »Slovenija jo je odpravila leta 1989« je zato pravilna, če je ne zamenjamo s poznejšo razmejitvijo zveznega prava. Peticija ni sama povzročila vsakega od teh korakov, dokumentira pa zgodnjo državljansko zahtevo, ki jo je politična institucija prevzela in več let ohranjala v javnem programu. Glej Zgodnje peticije za clovekove pravice 1980-1989.

Dokumentni posnetek (raziskovalna kopija)

Fotografija prvega peticijskega lista iz zbirke Alenke Puhar je vizualno pregledana. Vidni so celotna argumentacija, pet pobudnikov, začetek ročnih podpisov ter rubrike za poklic in kraj. Zasebnih naslovnih podatkov wiki ne prepisuje. Predmet je ohranjen kot zasebna raziskovalna kopija; pravice za prihodnjo javno reprodukcijo niso urejene.

Viri

Dodatni preverjeni viri