Koordinacija novih družbenih gibanj
Datum v vhodnem geslovniku: 1988-02-20
Preverjeni datum obravnavanega dogodka: 1988-02-20/1988-03-09. Vhodni datum 20. februar označuje prvi sestanek po poznejši rekonstrukciji; neposredno sočasno sta potrjena objava zahteve 9. marca in skupščinski odziv 6. maja.
Od gibalnega omrežja do ustavne pobude
Koordinacija ni bila trajna stranka, temveč začasno omrežje mirovnih, feminističnih, kulturnih, gejevskih in lezbičnih, ekoloških ter drugih pobud, povezanih tudi z deli ZSMS in intelektualno ustavno razpravo. Poznejša rekonstrukcija prvi sestanek 20. februarja 1988 postavi na dom Ingrid Bakše. Med jedrom navaja Frana Adama, Pavla Gantarja, Marka Hrena, Vlasto Jalušič, Janeza Janšo, Tončija Kuzmanića, Bogdana Lešnika, Tomaža Mastnaka, Rastka Močnika, Braca Rotarja in Gregorja Tomca. Celotna razmejitev vlog je v data/raziskava/ndg-1988-1990-akterji.csv.
Namen povezovanja je bil vstop novih družbenih gibanj v ustavno razpravo. Po Omerzevi še neobjavljeni analizi tipkopisov so si sledili osnutek Gregorja Tomca, redakcije Janeza Janše in Matevža Krivica ter sklepna redakcija Franceta Bučarja. To zaporedje temelji na Hrenovem poznejšem sklicu na zasebno zbirko, zato ostaja arhivski cilj, ne dokončno razsojeno izključno avtorstvo.
Besedilo je bilo 8. marca javno prebrano pred ljubljanskim sodiščem med protestom ob zaslišanju odgovornega urednika Mladine Francija Zavrla, objavljeno pa 9. marca. Sočasna Teorija in praksa ohranja njegovo bistvo: Skupščina SRS naj razpiše referendum, na katerem bi odločali o osnutku amandmajev za spremembo zvezne in republiške ustave; ob negativnem izidu naj se začne nov postopek. To ni bil plebiscit o neodvisnosti iz decembra 1990.
Poznejši viri navajajo 59 prvih organizacijskih podpisnikov in več deset tisoč individualnih podpisov, vendar popoln seznam in podpisne pole še niso pridobljeni. Skupščina SRS je 6. maja sklenila, da je referendum v postopku ustavnih sprememb pravno mogoč, odločitev o razpisu pa odložila do faze predloga. Uradno poročilo konec maja posebej omenja množico pobud in zbiranje podpisov v Mladini. Pobuda je torej dosegla institucionalni odziv, ni pa bila v prvotni obliki izvedena.
Koordinacije tudi ni dovoljeno enačiti z junijskim Odborom za varstvo človekovih pravic. Žerdinova poznejša mrežna analiza med približno petdesetimi ustanovnimi organizacijami Odbora oceni le približno osemnajst podpisnic referendumske pobude. Omrežji sta se pomembno prekrivali, vendar Odbor ni bil niti preprosto preimenovanje Koordinacije niti izvor pobude, ki je nastala več mesecev prej. Volilno nadaljevanje dela akterjev je v Neodvisni listi novih družbenih gibanj.
Fotografski dokaz podpisovanja
Stojkova črno-bela fotografija prikazuje gosto množico na prostem in osebo, ki v spodnjem ospredju piše na list, položen na podlago v rokah druge osebe. Izvorni napis jo opredeli kot podpisovanje peticije 8. marca 1988 ob protestu med Zavrlovim zaslišanjem. Obrazov brez dodatnega vira ne poimenujemo. Raziskovalna kopija ni objavljena, ker kolofon E-enciklopedije zahteva pisno dovoljenje; opis in provenienca sta v data/raziskava/ndg-mediji.csv.
Viri
- E-enciklopedija: Koordinacija novih družbenih gibanj (dostop 2026-08-14; zapis API 3088)