Slovenska pomlad

Indeks preverjenih napak

41 min. branja

Indeks preverjenih stvarnih napak v virih

Ta stran beleži trditve, ki jih je mogoče neposredno preveriti kot napačne. Napaka ni samodejno dokaz politične pristranskosti ali namernega potvarjanja; pri spodnjih primerih je tipkarska ali uredniška razlaga praviloma verjetnejša.

E-enciklopedija — dve leti rojstva Braca Rotarja na isti strani

Geslo o Dragu Bracu Rotarju se začne s podatkom, da se je rodil 18. maja 1942 v Sarajevu, spodnji metapodatek iste strani pa navaja 18. maj 1941. Ker gre za notranje protislovje enega gesla, obeh letnic ni mogoče hkrati uporabljati kot preverjeno dejstvo. Sedanja wiki stran ohranja leto 1942 iz biografskega besedila; polno ime in akademsko pot dodatno potrjuje arhivirani profil Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete. Za dokončno matično potrditev ostaja zaželen univerzitetni ali arhivski osebni zapis.

Isti profil FF doktorat postavlja v leto 1974, E-enciklopedija pa v 1975. Ta druga razlika je za zdaj označena kot odprto neskladje, ne kot dokončno razsojena napaka, ker primarna univerzitetna evidenca še ni bila pregledana.

Hren 2011 — referendumska pobuda marca 1989 namesto 1988

Marko Hren v udeleženskem eseju dvakrat postavi »Poziv za referendum za ustavne spremembe« v marec 1989; opomba 60 navede celo 9. marec 1989. Napaka je posebej očitna, ker odstavek opisuje akcijo, iz katere je pozneje del omrežja prešel v Odbor, ustanovljen junija 1988.

Sočasna Teorija in praksa iz maja 1988 izrecno zapiše, da je Mladina zahtevo objavila 9. marca 1988. Poročevalec maja istega leta dokumentira skupščinsko obravnavo zahtev in zbiranje podpisov v Mladini. Pravilno leto je zato 1988; 1989 je najverjetneje dvakrat ponovljena uredniška napaka, ne dokaz namernega potvarjanja.

Priročnik 2008 — Lista novih družbenih gibanj: 0,49 namesto 0,47 odstotka

Učiteljski priročnik Osamosvojitev Slovenije v tabeli volilnih rezultatov pravilno prepiše decimalni seštevek 5.276,04, ob njem pa navede 0,49 %. Sočasno uradno poročilo Republiške volilne komisije v vrstici 15 ob istem seštevku navaja 0,47 %.

Ker se ujemata ime liste in natančni glasovni seštevek, razlika ni posledica druge kategorije ali druge faze volitev. Pri odstotku ima prednost sočasni uradni rezultat. Najverjetnejša je prepisna ali računska napaka v poznejši preglednici.

Dnevnik 2024 — homoseksualnost v Sloveniji ni ostala kriminalizirana do sredine osemdesetih

Članek ob razstavi o začetkih gibanja LGBTIQ+ trdi, da je bila homoseksualnost po drugi svetovni vojni kriminalizirana na podlagi 186. člena jugoslovanskega kazenskega zakonika in da zato vse do sredine osemdesetih ni bilo javnega govora ali organiziranja. Prvi del časovno neupravičeno prenese prejšnjo zvezno ureditev čez poznejšo slovensko zakonodajo.

Uradni evidenčni podatki PISRS kažejo, da je Skupščina SRS Kazenski zakon sprejela 26. maja 1977, objavljen je bil 11. junija in je začel veljati 1. julija 1977. Uradni list SRS isti datum določa v 258. členu. Slovenija je s tem odpravila kaznivost sporazumnih homoseksualnih odnosov med odraslimi moškimi. Družbena stigma, patologizacija, policijsko zanimanje in diskriminacija niso s tem samodejno izginili, vendar jih ni dovoljeno enačiti z nadaljnjim obstojem iste kazenske prepovedi.

Napaka ima spominski učinek: prelom leta 1984 naredi bolj absoluten, kot je bil. Magnus je bil res pionirski javni in organizacijski preboj, vendar se je zgodil sedem let po pravni dekriminalizaciji, ne znotraj še veljavne kriminalizacije.

E-enciklopedija — Zeleni niso bili registrirani oktobra 1989

Geslo »Ustanovitev Zelenih Slovenije« pravilno datira ustanovni zbor na 11. junij 1989, nato pa pravi, da so se Zeleni oktobra istega leta registrirali pod tem imenom. Zakon o političnem združevanju in register političnih organizacij sta nastala šele ob koncu decembra 1989 oziroma januarja 1990. Tjaša Ko ob izrecnem sklicu na razglasni del Uradnega lista SRS navaja vpis 15. januarja 1990.

Gibanje je pred formalnim vpisom dejansko delovalo, zato popravek ne zmanjšuje njegovega predvolilnega pomena. Ločiti je treba ustanovitev, dejansko delovanje in poznejši formalni vpis. Za oktobrski datum ni bila najdena registrska podlaga; najverjetnejša je kronološka uredniška napaka, ne politično potvarjanje.

E-enciklopedija — Zeleni so imeli osem, ne enega delegata v Zboru občin

Isto geslo navaja osem mest v DPZ ter po enega predstavnika v Zboru občin in Zboru združenega dela. Tabela sestave Skupščine Republike Slovenije ob konstituiranju 9. maja 1990 v dokumentarni publikaciji Enotni v zmagi navaja 8 delegatov DPZ, 1 ZZD in 8 Zbora občin.

Pri Zboru občin in ZZD strankarske oznake niso popolnoma primerljive z neposrednimi listami DPZ, ker sta imela drugačna kandidacijska in mandatna sistema. To ne odpravi neposrednega številčnega nasprotja v istem tipu povzetka. Portal je najverjetneje pomotoma ponovil enico iz stolpca ZZD.

Vhodni geslovnik — Mirovno gibanje: 1995 namesto 1985

Vhodni seznam dogodek Mirovno gibanje datira na 9. maj 1995. Besedilo ujemajočega se portalnega gesla samo pove, da je protest proti vojaški paradi JLA potekal 9. maja 1985. Leto in vrsto dogodka neodvisno potrjuje Pavle Čelik: neprijavljeni shod in pohod po središču Ljubljane je navedel med javno utemeljenimi protesti, pri katerih je milica presojala legitimnost ravnanja.

Desetletni zamik je očitna prepisna napaka v vhodu, ne dokaz političnega potvarjanja. Ožja portalna navedba, da je bila demonstracija ob Prešernovem spomeniku, še ni neodvisno preverjena.

Šolska kronika 2025 — peticija je bila objavljena 9. julija, ne 9. junija 1982

Darko Zupanc in Gašper Cankar v članku o poznejših učinkih mature zapišeta, da je bilo odprto pismo v Naših razgledih objavljeno 9. junija 1982. Bibliografski zapis dLib potrjuje številko 13 z dne 9. julija 1982, Pavel Zgaga pa v virski opombi navede isti datum in tiskani strani 384–385.

Možno je, da je peticija nastala ali bila naslovnikom poslana že junija. To ne popravi povedi o datumu časopisne objave. Verjetna razlaga je enomesečna prepisna napaka, posebej ker članek podatek povzema po Zgagi.

Zgaga 2021 — beseda »gimnazija« v zakonu ni popolnoma odsotna

Članek zapiše, da Zakon o usmerjenem izobraževanju ni uporabljal besed »gimnazija«, »matura« ali »zaključni izpit«. Za zadnji dve oznaki je ugotovitev pravilna. »Gimnazija« pa se pojavi v prehodnem 223. členu, kjer zakon ureja preslikavo udeležencev starih šol v nove programe.

Vsebinsko jedro Zgagove trditve ostane utemeljeno: nova operativna tipologija srednjih programov splošne gimnazije ni ohranila. Napaka je v absolutni formulaciji o besedi v celotnem zakonu, ne v ugotovitvi o odpravi gimnazije iz nove programske zasnove.

Vhodni geslovnik — peticija ob beograjskem procesu: 13. julij namesto 13. junij 1984

Vhodni seznam dogodkov peticijo datira na 13. julij 1984. Objavljena sočasna analiza SDV pa natančno navaja, da sta Alenka Puhar in Matevž Krivic vlogo s petimi naslovniki poslala 13. junija 1984, 148 ljudi pa jo je v Ljubljani podpisovalo od 11. do 13. junija.

Julijski datum bi teoretično lahko pomenil poznejšo objavo ali drug mejnik, toda zanj ni bil najden vir. Nova revija 28/29 je trenutno dostopna le na namenskih računalnikih NUK, zato je vhodna vrednost ohranjena kot provenienca, ne kot preverjeni datum dogodka. Najverjetnejša razlaga je enomesečna prepisna napaka, ne politično potvarjanje.

ZSSS 2023 — SDZS je zamenjana s Slovensko demokratsko zvezo

Članek »Transformativna moč stavke« trdi, da so litostrojski delavci 15. decembra 1987 ustanovili iniciativni odbor »Slovenske demokratske zveze«, ki naj bi bila predhodnica današnje SDS. S tem zamenja dve različni organizaciji:

  • Tomšičev predlog je zadeval Socialdemokratsko zvezo Slovenije (SDZS);
  • Slovenska demokratična zveza (SDZ) je bila formalno ustanovljena 11. januarja 1989 in ima drugo organizacijsko zgodovino.

Sočasni ponatis poročila poleg tega ne potrjuje jasnega sprejetja političnega predloga 15. decembra; formalna ustanovitev SDZS je bila 16. februarja 1989. Napaka v imenu ustvari napačno strankarsko genealogijo in zgosti pobudo ter ustanovitev. Najverjetnejša je uredniška zamenjava podobnih kratic, ne namerno potvarjanje.

E-enciklopedija — stavkovni odbor Litostroja je imel 17 članov

Geslo »Litostrojska stavka« poveže 16 članov stavkovnega odbora. Zapisnik prve seje odbora z dne 10. decembra 1987 na zadnji strani našteje 17 oseb; v portalu manjka Milan Svetelj. Pri Jovu portal uporablja obliko Dergenek, primarni zapisnik pa Degenek. Izpust člana je neposredno preverljiv; razlika v priimku ostaja odprta možnost napake v enem od prepisov in zato ni dokončno razsojena.

E-enciklopedija — Brejc ni prevzel vodstva šele maja 1991

Geslo »Varnostno informativna služba« v isti povedi navede ustanovitev oziroma preoblikovanje VIS maja 1991 in pravi, da je njeno vodstvo prevzel Miha Brejc. Takšna časovna vezava je napačna oziroma najmanj neposredno zavajajoča: Brejc je vodstvo predhodne SDV prevzel že novembra 1990 in ga po zakonskem preimenovanju nadaljeval.

Publikacija Enotni v zmagi izrecno loči njegov prihod za načelnika SDV novembra 1990 od reorganizacije SDV v VIS maja 1991. Slovenska biografija funkcijo datira v leta 1990–1993 in pojasni, da se je služba do maja 1991 imenovala SDV. Dnevnik navaja še natančnejši datum 1. november 1990. Popravek zato ni, da je VIS kot pravno ime obstajala že novembra, temveč da je isti vodja vodil institucionalno predhodnico in naslednico.

Formulacijo so leta 2021 skoraj dobesedno prevzele Slovenske novice. Njihov članek ima zato notranjo napetost: serijo direktorjev začne leta 1990, malo pozneje pa z enciklopedičnim odstavkom Brejčev prevzem slovnično poveže z majem 1991. To pokaže širjenje napake, ne pa namena zavajanja.

Repe 2003 — neuradni rezultat plebiscita in napačen imenovalec

Uredniška sinteza v zbirki Viri 18 zapiše 93,2-odstotno udeležbo in nato navede, da je »od teh« 88,2 % glasovalo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Številki sta iz prvega neuradnega seštevka, ki ga je Delo objavilo 24. decembra 1990. Končno poročilo Republiške volilne komisije je ugotovilo 93,46 % udeležbe in 88,49 % glasov za glede na zakonski imenovalec.

Besedna zveza »od teh« obenem delež 88,2 % napačno pripne udeležencem. Po končnem izidu je za glasovalo 94,69 % udeležencev oziroma 95,71 % tistih z veljavnim odgovorom da ali ne. Gre za uredniško-statistično napako, ne za dokaz političnega potvarjanja.

Arhiv RS 2010 — 4.143 ali 4.134 glasovalnih mest

Jubilejni katalog Arhiva Republike Slovenije na slovenski strani navede 4.143 glasovalnih mest, angleški prevod na isti strani pa 4.134. Ena od številk je očitno premetana, vendar pregledani uradni rezultat RVK števila glasovalnih mest ne vsebuje. Dokler ni preverjena izvirna izvedbena evidenca, ni mogoče odgovorno določiti pravilne različice.

Milan Kučan 2003 — formalna razprava ni začela šele decembra 1990

Kučan je pred ICTY leta 2003 dejal, da je Slovenija »v formalnem smislu« o neodvisnosti, avtonomiji in razdružitvi odločala in razpravljala šele ob začetku priprav na decembrski referendum. Uradna govora v slovenski skupščini pokažeta zgodnejšo formalno razpravo:

    1. julija 1990 je predlagal novo ustavno ureditev suverene demokratične slovenske republike in obravnaval samostojno državno prihodnost;
    1. septembra je dejal, da je Slovenija že v procesu uveljavljanja polne neodvisnosti in suverenosti ter da pripravlja ustavo samostojne države.

Ožja razlaga, da se je konkretni postopek za referendum začel pozneje, ni sporna. Splošna retrospektivna formula o začetku formalnega odločanja in razprave pa je preširoka. Napaka je lahko posledica časovne zgostitve v pričanju trinajst let pozneje; ni dokaz namernega spreminjanja zgodovine.

Horvat 2021 — članek ni bil formalna podlaga obtožbe JBTZ

Študija Mladina in alternativna kultura spominjanja na titoizem pravi, da je JLA četverico »na osnovi« umaknjenega članka Noč dolgih nožev obtožila izdaje tajnih vojaških skrivnosti. Objavljena dokumentarna rekonstrukcija razlikuje tri predmete:

  • Kučanov magnetogram je bil državna skrivnost in podlaga članka;
  • članek je bil umaknjen po opozorilu SDV;
  • formalna vojaška obtožba je zadevala kopijo ločenega zaupnega povelja generala Svetozarja Višnjića z dne 8. januarja 1988.

Možnost civilnega postopka zaradi magnetograma je bila obravnavana, vendar ni bila uporabljena. Iskanje magnetograma je torej pomembna vzročna predzgodovina najdbe vojaškega dokumenta, ni pa ista pravna podlaga.

Mladina 2008 — Borštner ni bil aretiran dan pred Janšo

Uvod retrospektive Francija Zavrla navaja, da so Janeza Janšo aretirali 31. maja 1988, Ivana Borštnerja pa dan prej. Objavljena kronologija navaja, da sta obe aretaciji potekali sočasno 31. maja; za Borštnerjevo aretacijo se je izvedelo šele štiri dni pozneje.

Poznejše izvedenje za prikriti dogodek je verjetno postalo napačen spomin na zgodnejši datum. Ta razlaga je verjetna, ne pa dokaz namena napake.

Marijan 2021 — Noč dolgih nožev aprila namesto maja in Tasić mesec prezgodaj

Recenzirani članek Armija i Slovenija 1984.–1991. godine trdi, da je Mladina članek objavila 13. aprila 1988. Ohranjena uredniška kronologija in uradni odgovor o posegu SDV dogodek postavljata na 10. maj: Miheljak je besedilo po Zavrlovem spominu oddal šele 8. maja, nato pa je bila natisnjena stran zamenjana.

Isti članek zapiše, da so bili Janša, Tasić in Borštner aretirani 31. maja. Janša in Borštner sta bila prijeta tega dne, Tasić pa 4. junija. Napaki sta pomembni, ker skrajšata čas med zveznimi razpravami, uredniškim posegom in aretacijami ter tri različne postopke predstavita kot enoten poseg.

Janíčko 2022 — štirje niso bili aretirani skupaj in ne z istim organom

Znanstveni članek zapiše, da je slovenska policija ob koncu maja aretirala Janšo in tri druge udeležence uhajanja dokumentov ter jih predala vojski. Objavljena kronologija je natančnejša: slovenski organi so 31. maja prijeli Janšo; Borštnerja je istega dne prijela vojaška oblast; Tasića so slovenski organi prijeli 4. junija; Zavrl se je aretaciji izognil.

Napaka ne zmanjša vrednosti člankovega natančnega arhivskega sklica na magnetofonske beležke 72. seje. Kaže pa, zakaj je treba arhivski vpogled v eno vprašanje ločiti od zanesljivosti povzetka drugega dogodka.

Kastelic 2020 — Klic k razumu leta 1988 namesto 1987

Razprava Dan in štafeta mladosti od Titove smrti do ukinitve v opombi 163 in bibliografiji navaja objavo Klica k razumu 13. marca 1988. Štiristranski primarni dokument je datiran 4. marca 1987, bibliografski sklic druge zgodovinopisne razprave pa potrjuje objavo v Mladini 13. marca 1987 (št. 10).

Gre za ponovljeno enoletno napako v istem aparatu, ne za dokaz političnega uokvirjanja.

Kastelic 2020 — 87 odstotkov namesto 81

Ista razprava ob sklicu na Klic k razumu zapiše, da je zaključni prireditvi nasprotovalo 87 % slovenske mladine. Na drugi strani tipkopisa je jasno navedeno 81 % slovenske in 52 % jugoslovanske mladine.

Dokument ne navede metodologije ankete, zato 81 % ni tu potrjeno kot kakovostna populacijska ocena. Neposredno pa je potrjeno, da citirani dokument ne vsebuje 87 %.

Hiša evropske zgodovine 2022 — Kleinova slika 1937 namesto 1936

Avtorski kuratorski prispevek Ede Čufer Kleinovo predlogo datira v leto 1937. Vodnik Moderne galerije in poznejši muzejski katalog jo identificirata kot Das Dritte Reich – Allegorie des Heldentums iz leta 1936.

Napačna letnica ne spremeni bistva afere, vendar je neposredno preverljiva in se lahko pri povzemanju hitro razširi.

E-enciklopedija — plakat 12. kongresa ZSMS: 1982 namesto 1986

Napis pod plakatom v geslu RK ZSMS 1988 ga opredeli kot »Plakat 12. kongresa ZSMS v Krškem leta 1982«. Sama podoba ima jasno vidne napise »Kongres Krško ‘86 ZSMS«, letnico 1986 in aprilski kolofon Mladine. Tudi naslov priponke jo datira v leto 1986, sočasna časopisna sled pa 12. kongres postavlja v Krško od 4. do 6. junija 1986.

WordPress priponko obenem semantično pripne h geslu o vodstvu RK ZSMS leta 1988. Gre za dve ločeni metapodatkovni napaki: napačno leto v napisu in napačno nadrejeno geslo. Najverjetnejša razlaga je uredniška zamenjava treh kongresnih mejnikov, ne politično potvarjanje.

Insajder 2021 — šest policijskih žrtev vojne ni padlo na Holmcu

Članek zapiše, da je »v spopadih na Holmcu« padlo šest policistov, in našteje Marijana Dobelška, Željka Ernoića, Roberta Hvalca, Stanislava Straška, Franca Šosterja in Bojana Štumbergerja. To je seznam vseh šestih policijskih žrtev vojne za Slovenijo, ne bitke na Holmcu. Na Holmcu sta 28. junija 1991 padla rezervna miličnika Željko Ernoić in Bojan Štumberger. Preostali štirje so umrli pri drugih krajih oziroma v drugih vojnih okoliščinah.

Napaka potroji policijsko smrtnost konkretne bitke in zabriše okoliščine smrti drugih štirih ljudi. Ni dokazov, ali je nastala zaradi površnega prepisovanja splošnega policijskega seznama ali namerno.

Insajder 2021 — posnetek ORF v Haagu ni bil predvajan

Članek trdi, da je sodnik Richard May zahteval predvajanje posnetka ORF in da je Milan Kučan po ogledu povedal, da zdaj vidi streljanje. Uradni zapis pričanja pokaže drugačno zaporedje: Kučanu so izročili dokumente, ne predvajali filma. Ko je prijatelj sodišča pozneje posebej vprašal o posnetku, je sodnik Kučanov odgovor prekinil kot ponavljanje. ICTY je leta 2006 izrecno povedal, da Holmca ni preiskoval.

Članek s tem pomembno spremeni naravo dokaza: protislovno poved v tolmačenem zapisu spremeni v priznanje po neposrednem ogledu videa.

B92 2006 — posneta skupina ni dokazano trojica padlih

B92 je članek naslovil »Posnetek umora vojakov v Sloveniji« in zapisal, da video prikazuje slovenske sile, ki ubijejo Zorana Ješića, Gorana Maletića in Antonija Šimunovića. Iz posnetka niso razvidne identitete, zadetki ali smrt. Obrambni minister Srbije in Črne gore Zoran Stanković je nekaj dni pozneje sporočil, da so posnete osebe žive. Poznejše pričevanje nekdanjega vojaka Nenada Ranitovića Ješićevo in Šimunovićevo smrt umešča v ločena trenutka boja, ne v posneto predajo.

To ne razreši ožjega vprašanja, ali je bil kdo med predajo ranjen. Neposredno pa ovrže kategorično identifikacijo posnetka kot umora treh poimensko navedenih padlih.

Jevnikar 2021 — Kobdilj namesto Kobjeglave

Spominski zapis srečanje predstavnikov Enotne delegacije z Milanom Kučanom in Janezom Dularjem 17. decembra 1990 dvakrat postavi v Kobdilj. Sočasni Primorski dnevnik v naslovu kraja in v poročilu navede Kobjeglavo. Gre za bližnja kraška kraja in verjetno spominsko oziroma uredniško zamenjavo, ne za dokaz namernega zavajanja.

Isti zapis pravi, da je bil skupni dokument na goriškem zborovanju 20. decembra sprejet »z aklamacijo«, sočasno poročilo pa pravi »s ploskanjem«. To ni neposredna stvarna kontradikcija, je pa primer poznejše retorične okrepitve vtisa soglasja in je podrobneje obravnavan v primerjalnem dosjeju.

SURS 1990 — nepopolno število tolminskih delegatov ZZD

SURS-ova publikacija Volitve 1990 v tabeli 3-1 za Tolmin navaja 21 izvoljenih delegatov Zbora združenega dela. Uradna poimenska objava Občinske volilne komisije Tolmin na tiskani strani 152 istega leta objavlja 25 oseb. Vseh 25 je bilo preverjenih ob sliki strani, zato je statistični agregat pri tem zboru napačen ali nepopoln. SURS za vse tri zbore skupaj navaja 66 oseb, poznejša raziskovalna preglednica pa 80; razlika pri ZKS ostaja odprta do pridobitve uradnih strani 153–154.

Mučan 2021 — občinske volitve 4. aprila namesto aprilske razporeditve

Udeleženski spominski zapis volitve občinskih delegatov v Radljah ob Dravi datira na 4. april 1990. Uradni volilni razpored je volitve razdelil na 8., 12. in 22. april; 4. april ni bil volilni datum. Gre za preverljivo kronološko napako v trideset let poznejšem spominu, ne za dokaz namernega zavajanja.

Arhiv RS 2026 — napačna volilna udeležba in nenatančno število kandidatov

Jubilejna predstavitev rezultatov volitev v DPZ navaja, da je glasovalo 1.241.212 volivcev, takoj zatem pa udeležbo opiše kot 76,2 %. SURS za iste volitve objavlja 83,51 %. Delež 76,2 % ni združljiv niti s številom udeležencev na isti strani in je neposredna številčna napaka v spremljevalnem besedilu; sken poročila RVK potrjuje število 1.241.212.

Ista objava govori o »kar 900 kandidatih«. SURS navaja 851 kandidatov. To je mogoče razumeti kot grobo jubilejno zaokrožitev, vendar je za enciklopedično rabo nenatančno in ne sme nadomestiti statističnega podatka.

SURS 2005 — izpadla števka pri številu volilnih upravičencev

Tabela 1.1 v PDF-ju za leto 1990 vizualno izpiše 149471, za leto 1992 pa 149374, čeprav gre v obeh primerih za več kot milijon volilnih upravičencev. Na isti strani je za leto 1990 objavljenih 1.600 volišč in 83,51-odstotna udeležba. Gre za očitno izpadlo števko pri pripravi tabele, zaradi katere OCR in poznejši prepisi proizvajajo različne rekonstrukcije. Dokler imenovalec ni potrjen v močnejšem viru, ga wiki ne dopolnjuje z ugibanjem.

Svet Evrope — 1994 namesto 1993

Članek E-enciklopedije Svet Evrope navaja, da je Slovenija postala članica 14. maja 1994. Uradna stran Sveta Evrope in njegovo poročilo o dejavnosti za leto 1993 navajata 14. maj 1993.

Oglejski sporazum — zamenjano zaporedje italijanskih vlad

Članek dogajanje marca 1994 postavi pod Dinijevo vlado in trdi, da jo je maja nasledila Berlusconijeva. Marca 1994 je vlado vodil Carlo Azeglio Ciampi; prva Berlusconijeva vlada je nastopila maja 1994, Lamberto Dini pa šele januarja 1995. Napaka spremeni identiteto italijanske vlade v posameznih fazah spora.

Igor Bavčar — 1947 namesto 1974

Članek trdi, da je Bavčar leta 1947 končal Srednjo miličniško šolo, čeprav ga isti članek pravilno označuje kot rojenega leta 1955. Slovenska biografija navaja zaključek šole leta 1974 in vpis na univerzo leta 1975.

Jože Pučnik — 1964 namesto 1966

Članek pravilno opiše ponovno aretacijo in dveletno kazen, nato pa trdi, da je Pučnik »spet« prišel na prostost leta 1964. Pozneje na isti strani selitev družine pravilno poveže z izpustom leta 1966; enako kronologijo navaja regionalni biografski leksikon.

Demokracija — ustanovitev SDZ leta 1998 namesto 1989

Članek o časopisu Demokracija ustanovitev Slovenske demokratične zveze postavi v januar 1998. Dogodek se je zgodil 11. januarja 1989; letnica 1998 je v nasprotju tudi s kronologijo preostalega članka.

Slovenska kmečka zveza — preimenovanje postavljeno pred predvolilni Demos

Članek ustanovitev SKZ pravilno postavi v maj 1988, nato pa zapiše, da se je zveza decembra 1990 preimenovala in »se nato vključila« v predvolilno koalicijo Demos. Zaporedje je neposredno napačno. Objavljeni ustanovni sporazum Demosa je datiran 8. januarja 1990 in med petimi ustanoviteljicami izrecno našteje SKZ; aprilske volitve so bile tedaj še pred njo. Sočasni Gorenjski glas preimenovanje na občnem zboru datira na 8. december 1990, registrska tabela pa vpis imena SKZ–Ljudska stranka na 12. december in uradno objavo na 10. januar 1991.

Gre verjetno za uredniško združitev dveh ločenih korakov, ne za dokaz namernega potvarjanja. Napaka pa spremeni politično kronologijo: SKZ je v Demos vstopila pod starim imenom in se preimenovala šele po volitvah.

SLS in Delo — preimenovanje SKZ februarja namesto decembra 1990

Strankin e-novičnik iz aprila 2010 navaja, da se je SKZ v SKZ–Ljudsko stranko preimenovala 1. februarja 1990. Delo je decembra 2011 isti napačni datum ponovilo v skoraj enaki kratki zgodovini. Sočasni časopisni zapis dokazuje sklep 8. decembra 1990; poznejši strankin članek navaja zahtevo 10. in vpis 12. decembra, registrska tabela pa še uradno objavo 10. januarja 1991.

Primer je uporaben za preučevanje prenosa napak: napačni datum se je iz institucionalnega povzetka preselil v novinarsko besedilo, medtem ko sedanja časovnica SLS vmesno ime povsem izpusti. Ni dokaza, da je bilo kopiranje namerno ali da je imel datum politični namen.

Demos — Ivan Oman in SKZ napačno dodana med podpisnike formalnega sporazuma

Sken formalnega sporazuma z datumom 4. december 1989 ima žige treh ustanoviteljic in šest podpisov: Huberta Požarnika in Rajka Pirnata za SDZ, Franca Miklavčiča in Alojza Peterleta za SKD ter Jožeta Pučnika in Andreja Magajno za SDZS. SKZ in Ivana Omana na dokumentu ni.

Več poznejših virov širši dogovor »tri plus ena« spremeni v podpis štirih predstavnikov:

  • pedagoški priročnik ZRSŠ na str. 58 trdi, da je bil sporazum podpisan že 27. novembra in da so ga podpisali Pučnik, Požarnik, Peterle in Oman;
  • Božo Repe v komentarju leta 2009 27. november prav tako opiše kot podpis, pri formalizaciji 4. decembra pa ponovno navede iste štiri podpisnike;
  • Radio Ognjišče leta 2014 poroča prav o Tomažičevem odkritju izvirnika, nato pa še vedno zapiše seznam štirih z Omanom;
  • učna stran Zbrali smo pogum ponavlja različico o štirih podpisnikih 27. novembra.

Oman je ob 25-letnici 27. november opisal kot ustni dogovor na svoji domačiji, formalni podpis predstavnikov treh strank pa postavil na 4. december. To pričevanje in sken skupaj podpirata razlikovanje med političnim dogovorom ter formalno listino. Ne dokazujeta, da 27. novembra ni nastal noben delovni zapis, vendar projekt ni našel ločene podpisane listine s tega dne. Zato je popravek najmočnejši glede formalnega sporazuma 4. decembra in njegovih podpisnikov.

Primer je še posebej pomemben za dokaz dodatne vrednosti: napaka se je ohranjala v znanstvenem komentarju, pedagoškem priročniku in jubilejnem poročilu celo po spletni objavi dokumenta. Ni dokazov namernega potvarjanja; najverjetnejši mehanizem je prenos udeleženske okrajšave »tri plus ena« v podpisni blok.

Delo 2014 — Pirnat in Požarnik pripisana SKZ namesto SDZ

Jubilejni članek Dela/STA najprej pravilno pove, da so 4. decembra sporazum podpisale SDZ, SKD in SDZS. Pri seznamu podpisnikov pa nato zapiše, da sta Rajko Pirnat in Hubert Požarnik podpisala »v imenu Slovenske kmečke zveze«. Dokument ima ob njunih podpisih žig in oznako Slovenska demokratična zveza. SKZ se je polno pridružila januarja.

Gre za očitno uredniško zamenjavo kratice v sicer večinoma pravilnem članku, ne za politično pristranskost. Napaka je nevarna, ker se stavek pojavlja v povzetkih STA in ga je mogoče strojno izločiti brez notranje kontrole.

JBTZ — Franci Zavrl ni bil aretiran in njegova kazen ni bila pogojna

Muzejska kronologija Enotni v zmagi iz leta 2006 pravi, da so po Janezu Janši in Ivanu Borštnerju prostost odvzeli tudi Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu. Druga publikacija istega muzeja izrecno pove, da se je Zavrl aretaciji izognil in se je edini od četverice branil s prostosti. Gre za neposredno stvarno napako v institucionalnem spominskem gradivu.

Dnevnikov jubilejni članek iz leta 2026 napako o aretaciji ponovi v besedilu in fotografskih metapodatkih. Poleg tega Zavrnovo 18-mesečno zaporno kazen napačno označi kot pogojno, čeprav jo je Zavrl pozneje prestajal. Ni dokazov, da je šlo za namerno potvarjanje; zaporedje pokaže, kako se lahko napačna okrajšava utrdi in ponovno objavi.

Isti članek Demos imenuje »prva demokratična stranka«, čeprav je bil Demos koalicija več strank, ter članstvo Odbora po nekaj tednih zmanjša na »več kot tisoč«, medtem ko sočasno sporočilo 7. julija 1988 navaja več kot 65.000 posameznikov in več kot 500 organizacij. Zadnja napaka je najverjetneje zamenjava individualnih in kolektivnih članov.

Uradni list 2016 — ranitev Gorazda Grma leta 1992 namesto 1991

Ukaz o podelitvi Častnega znaka svobode navaja, da je bil miličnik Gorazd Grm ranjen 2. julija 1992 v spopadih na območju mejnega prehoda Šentilj. Spopadi vojne za Slovenijo pri Šentilju so potekali 2. julija 1991; tudi vseh petnajst drugih obrazložitev v istem svežnju odlikovanj obravnava ranitve leta 1991.

Gre za neposredno letniško napako v uradni objavi, ne za sporno zgodovinsko interpretacijo ali dokaz namernega potvarjanja. Zaradi formalne avtoritete Uradnega lista je napaka posebej nevarna za samodejno izločanje podatkov.

Carina.si 2011 — Peterletovo pismo leta 2011 namesto 1991

Institucionalna retrospektiva o osamosvojitvi carinske službe navaja, da so carinarnice Peterletovo pismo prejele 26. junija 2011. Pismo je bilo napisano 25. junija, naslednji stavek opisuje zamenjavo zveznih oznak 26. junija 1991, celoten razdelek pa obravnava dogodke tik pred vojno. Pravilna letnica je zato nedvoumno 1991.

Isti članek ponovi prvi neuradni rezultat plebiscita, 88,2 %, kot dokončni delež. Ta napaka je pojasnjena že na vrhu indeksa pri Repetovi sintezi. Obe mesti kažeta, da institucionalni status poznejše publikacije ne zagotavlja brezhibne kronologije; ne dokazujeta namernega potvarjanja.

GOV.SI 2021 — JLA ni zasedla vseh mejnih prehodov in letališč

Jubilejna državna kronologija za 27. junij trdi, da je JLA uspelo »zasesti vse mejne prehode in letališča v Republiki Sloveniji«. Podrobna vojaškozgodovinska rekonstrukcija štirih prekmurskih prehodov že sama ovrže besedo vse: pri Dolgi vasi je slovenska milica zavrnila izročitev objekta, pri Gederovcih je JLA preprečila dostop, pri Kuzmi so zvezne enote ostale na položajih ob prehodu, pri Hodošu pa so se do 21.30 umaknile proti stražnici.

Sočasni skupščinski magnetogram doda širšo kontrolo. Igor Bavčar je 30. junija ob opozorilu, da so podatki nepopolni, navedel 63 mednarodnih in maloobmejnih prehodov pod nadzorom slovenske milice in TO ter devet maloobmejnih in šest mednarodnih pod JLA. To ni posnetek prve ure napada, je pa neposredno uradno pričevanje, da cilj popolnega zveznega prevzema ni postal splošno doseženo stanje.

Trditev zamenja načrtovani zvezni cilj z doseženim izidom. S tem preceni začetni uspeh JLA ter skrije zgodnji učinek milice, TO, blokad in pogajanj. Lahko gre za kronološko zgostitev ali uredniško posplošitev; ni dokaza namernega potvarjanja.

Viri 19 — sporočilo 44. seje datirano 26. namesto 27. junija

Kritična izdaja dokumentov v naslovu dokumenta 15 zapiše »Sporočilo javnosti s 44. seje Predsedstva Republike Slovenije 26. 6. 1991«. Sam objavljeni dokument je neposredno pod naslovom datiran 27. junija, začne se z navedbo seje »danes zjutraj ob 7,00«, dokumenta 13 in 14 pa sta zapisnika obeh delov 44. seje 27. junija. Pravilni datum je zato 27. junij 1991.

Napaka je v uredniškem naslovu dokumenta, ne v arhivskem besedilu. Ne spreminja vsebine sklepov, lahko pa samodejni izvleček prestavi odločitev za oboroženo obrambo za en dan prezgodaj. Ne kaže na namerno potvarjanje.

Horvat 2018 — Popov 8. junija namesto 28. junija

Študijsko gradivo Ministrstva za obrambo navaja, da je poveljnik 32. mehanizirane brigade po neuspehu v Ormožu tam pustil del enote in se 8. junija z okrepljeno skupino odpravil proti Gornji Radgoni. Neuspeh v Ormožu se je zgodil 27. junija, nadaljevanje poti in prihod v Gornjo Radgono pa 28. junija. Tisk je vizualno pregledan; ne gre za napako besedilnega izvleka.

E-enciklopedija — Badinterjevo predsedovanje sodišču OVSE od 1986 namesto 1995

Biografsko geslo navaja, da je Robert Badinter predsedoval Sodišču OVSE za spravo in arbitražo med letoma 1986 in 2013. Uradna biografija OVSE ga označuje za prvega predsednika v letih 1995–2013; sodišče je postalo operativno leta 1995. Letnica 1986 verjetno povzema začetek njegovega predsedovanja francoskemu Ustavnemu svetu in jo prenese na drugo ustanovo.

GOV.SI 2021 — Litva 30. junija namesto 30. julija

Jubilejni članek Zmagoslavno leto 1991 litovsko priznanje Slovenije postavi na 30. junij 1991. Aktualna uradna evidenca MZEZ, poseben jubilejni članek o litovskem priznanju in sočasni tisk potrjujejo 30. julij 1991.

GOV.SI 2022 — Avstrija 15. januarja 1991 namesto 1992

Članek ob tridesetletnici priznanja pravi, da je kancler Franz Vranitzky na seji avstrijske vlade 15. januarja 1991 sporočil priznanje Slovenije in Hrvaške. Celoten članek obravnava 15. januar 1992, kar potrjuje tudi uradna preglednica. Gre za očitno letniško napako.

Viri 19 — datumske napake v dokumentih Badinterjevega postopka

Kritična izdaja vsebuje več preverljivih datumskih zdrsov:

  • naslov mnenja št. 1 navaja 8. december 1991, medtem ko mednarodna objava navaja 29. november; če gre za datum posredovanja, naslov tega ne pove;
  • izvirno mnenje št. 1 slovenski plebiscit napačno postavi v maj 1991, uredniška opomba ga pravilno popravi na december 1990;
  • podpisna vrstica mnenja št. 7 navaja 11. januar 1991 namesto 1992;
  • naslov dokumenta 139 vatikansko priznanje datira na 13. januar 1991 namesto 1992.

Napake ne spreminjajo pozitivnega sklepa komisije, vendar so nevarne za samodejno izločanje datumov. Ne kažejo na namerno potvarjanje.

Kranjski Demos — napačni datum velikega shoda

Retrospektivni članek Gorenjskega glasa iz leta 2014 veliko predvolilno zborovanje Demosa v Kranju postavi na 21. marec 1990. Ohranjeni plakat vabi na Gorenjski shod pod Prešernovim spomenikom v soboto, 31. marca, isti datum pa navajata Dežmanova arhivska obdelava iz leta 2020 in poznejši članek časopisa iz leta 2025.

Gre najverjetneje za uredniški izpust števke, ne za ideološko potvarjanje. Napaka je vseeno pomembna, ker se sklicuje na fotografski arhiv in se lahko kot navidezno dokumentiran podatek prenese naprej.

E-enciklopedija — Zlatko Močnik zapisan kot »Zlato Možnik«

Poimensko kazalo pri geslu Peticija borcev vsebuje obliko Možnik Zlato. Vizualno pregledani sočasni ponatis izjave na strani 4 TV-15 jasno navaja Zlatko Močnik; tik za njim je Ivica Močnik. Gre za dvojni prepisni zdrs v imenu in priimku, ne za interpretativno razliko. Identiteta osebe zunaj tega podpisnega zapisa še ni biografsko razrešena.

E-enciklopedija — proces proti kosovskim rudarjem postavljen v leto 1988

Vhodni zapis in generirano geslo Odvetniki iz Slovenije branijo rudarje iz Starega trga dogodek datirata 30. oktobra 1988, čeprav že lastni izvleček govori o koncu oktobra 1989. Sočasna Borba pred sodbo izrecno zapiše, da se je proces proti Azemu Vllasiju in trinajstim soobtoženim začel 30. oktobra 1989. Vsi štirinajsti so bili oproščeni 24. aprila 1990.

Gre za neposredno enoletno napako, ne za politično interpretacijo. Verjetno je nastala v vhodnem geslovniku ali pri prepisu; namena ni mogoče sklepati.

Viri 17 — zlitje februarskega zbora in osemdnevne stavke kosovskih rudarjev

Uredniški uvod zbirke Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije navaja, da je stavka rudarjev trajala od 4. do 27. februarja 1989. Odprto dostopna raziskava Pieterja Trocha, ki uporablja arhivske dokumente in časopis podjetja Trepča, loči tri stopnje: novo stavko in delavski zbor približno tisoč rudarjev 4. februarja, začetek podzemne gladovne stavke okoli 1.300 rudarjev 20. februarja in prihod iz jame 28. februarja.

Zbirka je izredno dragocena zaradi objave slovenskih dokumentov, vendar je njen uredniški kronološki povzetek napačen. Napaka verjetno zlepi pripravljalni dogodek in osrednjo osemdnevno stavko; ne kaže namernega potvarjanja.

E-enciklopedija — Jože Osterman namesto Jožeta Kožarja na zboru za Kosovo

Geslo o zborovanju v Cankarjevem domu med nastopajočimi navede Jožeta Ostermana. Sočasni Gorenjski glas pa ima celostransko poročilo z zaporedjem vseh desetih govornikov, portreti in povzetki govorov. Prvi je Jože Kožar, ki nastopi v imenu slovenskih rudarjev in Republiškega sveta Zveze sindikatov. Ostermana med desetimi ni.

Ker kontrola ne temelji le na seznamu, temveč tudi na pripisanem portretu in samostojnem povzetku govora, gre za neposredno uredniško zamenjavo imena. Ne dokazuje političnega namena. Kožarja brez dodatnega identifikacijskega dokaza tudi ne združujemo z občinskim delegatom istega imena.

Kurspahić 2003 — zbor ni potekal dan po koncu stavke

Kemal Kurspahić v pomembni študiji televizijske propagande zapiše, da so rudarji končali stavko, »naslednji dan« pa naj bi v Cankarjevem domu potekal zbor solidarnosti. Kronologija je obrnjena: zbor je bil 27. februarja 1989, ko so bili rudarji še pod zemljo; iz jame so prišli ponoči oziroma 28. februarja.

Napaka ne razveljavi avtorjevega dragocenega opisa odloženega predvajanja TV Beograd in mobilizacije za beograjski shod. Pomeni pa, da njegovo dramaturško zaporedje ni primarni dokaz datuma. Najverjetnejša razlaga je retrospektivno stiskanje sosednjih dogodkov, ne namen zavajanja.

Slovenske novice 2026 — pravilna četverica, napačno leto procesa

Priložnostni članek ob predstavitvi knjige Petra Čeferina pravilno imenuje Jožeta Hribernika, Andreja Razdriha in Miho Kozinca, proces proti kosovskim rudarjem pa postavi v leto 1988. Sočasna Borba potrjuje začetek 30. oktobra 1989, enako leto pravilno navajata profil Dela iz leta 2018 in intervju Mladine iz leta 2021.

Primer je pomemben za raziskovanje spomina: moralno jedro zgodbe in imena ostanejo, osnovna letnica pa se po desetletjih premakne. Ni dokazov, da je napaka namerna.

Omerza 2020 — napačno povzet uradni razlog Ertlovega odlikovanja

Igor Omerza je v intervjuju ob knjigi Udba in akcija Sever dejal, da je bil Tomaž Ertl odlikovan »zaradi svojih osamosvojitvenih teženj, ki mu jih je pripisal predsednik republike«. Iz tega je sklepal, da je odlikovanje impliciralo Ertlov status demokrata oziroma osamosvojitelja.

Uradni register navaja ožji razlog: Ertl je prejel srebrni red »za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Republike Slovenije v času akcije Sever«. Enaka formulacija je navedena pri Leopoldu Jesenku in Tomažu Času. Razlog ne omenja Ertlovih »osamosvojitvenih teženj«, demokratizma ali presoje njegovega celotnega prejšnjega dela.

To ne odgovori samo po sebi na politično vprašanje, ali je bilo odlikovanje primerno. Popravi pa preverljivo premiso razprave: predsednik je formalno priznal konkretno ravnanje med akcijo Sever, ne izrecno Ertlove osamosvojitvene namere. Napaka je pomembna, ker iz priznanja posameznega dejanja naredi širšo rehabilitacijo, nato pa zavrne tako razširjeni pomen.

Kranjski Demos — napačni odstotek volilne zmage

Članek Gorenjskega glasa iz leta 2021 pravilno navaja, da je Demos v 135-članski kranjski občinski skupščini dobil 72 sedežev, vendar rezultat izračuna kot 52,3 odstotka. Pravilen količnik je 53,3 odstotka. Dežmanova preglednica razkrije tudi sestavo rezultata: 19 od 45 sedežev v Zboru združenega dela, 32 od 45 v Zboru krajevnih skupnosti in 21 od 45 v Družbenopolitičnem zboru.

To je preverljiva računska napaka brez ugotovljenega političnega učinka ali namena.

Vitomir Gros in Družina — Matere z Majskega trga

Vitomir Gros v spominih trdi, da se je za večino »domnevnih mater« iz argentinskega gibanja Matere z Majskega trga pozneje izkazalo, da sploh niso imele otrok. Družina je julija 2026 navedbo ponovno objavila in jo v citiranem odlomku predstavila kot dokazano.

Uradna argentinska zgodovina navaja nasprotno: prvih štirinajst žensk se je 30. aprila 1977 zbralo pred predsedniško palačo, da bi zahtevale informacije o ugrabljenih in izginulih sinovih ter hčerah. Članek poimensko našteje več ustanoviteljic in pojasni, da so pozneje kot razpoznavni znak uporabile plenice svojih izginulih otrok. Memoria Abierta nastanek gibanja prav tako povezuje z neuspešnim individualnim iskanjem izginulih otrok.

To je neposredno preverljiva stvarna napaka, ne razlika v politični oceni gibanja. Posebej je pomembna, ker jo serija uporabi za podkrepitev spora o predstavitvi slovenske demokratizacije v Argentini in ker uredniški uvod knjigo splošno označi za dokumentirano. Napaka ne ovrže pristnosti drugih objavljenih kranjskih zaznamkov; zahteva pa, da se vsaka spominska trditev preveri posebej.

E-enciklopedija — osnutek Zbora za ustavo je napačno postavljen v leto 1989

Geslo je naslovljeno »Ustava Demosa in Zbora za ustavo (1989)« in v besedilu pravi, da je Zbor svoj osnutek pripravil »v začetku 1989«. Isti članek nato dvakrat navede pravilen datum: Delovni osnutek nove slovenske ustave je bil napisan 23. marca 1990 in po sprejemu Zbora objavljen v Demokraciji. Dokumentarna kronologija Državnega zbora in uredniška opomba v Virih 18 potrjujeta leto 1990; Demokracija št. 14 ga je objavila 10. aprila 1990.

Letnica 1989 v naslovu in prvem datiranju osnutka je zato neposredna kronološka napaka, ne alternativno tolmačenje. Leto 1989 je pomembno za nastanek Zbora in za predhodne ustavne polemike, ne za dokončanje tega 164-členskega besedila. Napaka lahko bralcu zabriše, da je bil osnutek končan tik pred aprilskimi volitvami. Ni dokazov, da je bila napačna letnica namerna.

Nova24TV 2020 — Cristiani in Vento nista kodni imeni bratov Juri

Članek o Aureliju Juriju leta 2020 objavi reprodukcijo zaupnega poročila z dne 17. julija 1991 in nato trdi: »V drugem dokumentu se Aurelio Juri prikazuje z imenom Christiani. V poročilu je še omenjen njegov brat Franco z imenom Vento.« Dokument, ki ga članek sam pokaže, tega ne pravi. Njegovi vidni oznaki sta:

  • FRANCO JURI – CRISTIANI;
  • GRAFFINI – VENTO.

Gre za pare udeležencev oziroma sogovornikov, ne za kodni imeni bratov. Fabio Cristiani je bil italijanski generalni konzul v Sloveniji, Sergio Vento pa italijanski veleposlanik v Beogradu. Oznaka prvega pogovora tudi izrecno imenuje Franca, ne Aurelija Jurija.

V naslednjem odstavku članek tretjemu posnetku pripiše še dokaz, da je imel vsak prebivalec možnost pridobiti slovensko državljanstvo. Vidno besedilo pod oznako CRISTIANI – ZLOREC govori o prevzemu mejnih in carinskih pristojnosti ter o možnosti, da zvezni uslužbenci nadaljujejo delo pod Republiko Slovenijo. Splošne državljanske ponudbe v prikazanem odlomku ni. To ne pomeni, da državljanstva niso urejali drugi akti; pomeni, da objavljeni dokument ne dokazuje trditve, ki mu jo članek pripiše.

Obe napaki sta preverljivi ob reprodukcijah samega članka. Prva zamenja identiteto sogovornikov, druga vsebino dokumenta. Zaradi nepojasnjenega arhivskega izvora in nepopolnega konteksta posnetki niso uporabljeni za širše obveščevalne sklepe. Napaki ne dokazujeta namena avtorja, vendar neposredno slabita dokumentno argumentacijo politične obsodbe.

Gorenjski glas 2021 — SKD leta 1998 namesto 1989

Jubilejni članek Vincencija Demšarja o Škofji Loki natisne, da se je Slovensko krščansko socialno gibanje »3. novembra 1998« preimenovalo v Slovenske krščanske demokrate. Nadaljnja kronologija istega članka obravnava lokalni odbor in Demos že novembra oziroma decembra 1989, zato je leto 1998 tudi notranje nemogoče.

Več medsebojno neodvisnih in udeleženskih objav prehod postavlja na 2. november 1989. Gre za očitno prepisno letnično napako; pri točnem dnevu dajemo prednost skladnemu nizu virov, dokler ne bo pregledan izvirni zapisnik zbora.

E-enciklopedija — škofjeloški izvršni svet je naslovljen kot radovljiški

Geslo »Občina Škofja Loka – lokalne volitve 1990« pravilno predstavi škofjeloško skupščino, nato pa seznam Vincencija Demšarja, Boruta Bajžlja, Franca Mohoriča in drugih pomotoma naslovi »Izvršni svet občine Radovljica«. Imena, funkcije in preostali kontekst pripadajo Škofji Loki; radovljiška občina je imela drugo vodstvo.

Gre za neposredno uredniško oziroma predložno napako brez ugotovljenega namena. Napačen naslov lahko pri avtomatskem zajemu vseeno preseli celotno skupino ljudi v napačno občino, zato je posebej pomemben za ta projekt.

Gorenjski glas 2021 — šestnajst sedežev v petnajstčlanskem tržiškem DPZ

Članek o tržiških volitvah pravilno navede, da je Demos v občinskem družbenopolitičnem zboru dobil šest mandatov, nato pa vsaki od petih drugih list pripiše po dva. Tak seštevek da 16 sedežev, zbor pa je imel 15 članov.

Sočasni poimenski izid pokaže pravilno razdelitev: Demos 6, Zeleni Slovenije 3, ZSMS 2, Socialistična zveza 2, ZKS-SDP 1 in Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov 1. Poznejši članek je torej za en sedež precenil ZKS-SDP in podcenil Zelene. Ker posebej predstavlja njihov program, sprememba ni povsem brez vsebinskega učinka; dokazov o namenu pa ni.

Novi tednik 1990 — pri napovedanih 75 konjiških delegatih je natisnjenih 74 imen

Pregled »Sestave občinskih skupščin na Celjskem« pravilno napove po 25 članov v vsakem od treh zborov Skupščine občine Slovenske Konjice. Pri ZSMS–LS v DPZ tudi izrecno navede štiri sedeže, nato pa natisne samo Jožeta Kuzmana, Anico Vehovar in Borisa Klančnika. Celoten časopisni seznam zato vsebuje 74 namesto 75 imen.

Zbornik Konjice z okolico doda Leopolda Rihtaršiča in se v opombi sklicuje na arhivski izpis rezultatov glasovanja v DPZ. SURS neodvisno potrjuje 25 mest v tem zboru. Gre za neposredno preverljiv izpust pri postavitvi ali uredniškem prepisu, ne za dokaz politične pristranskosti.

Zbornik Konjice z okolico 1996 — Ivan Furman je spremenjen v Igorja

Zbornik med izvoljenimi v ZZD navaja Igorja Furmana. Dva sočasna vira uporabljata obliko Ivan Furman: volilni pregled Novega tednika in poročilo Naše luči, ki Ivana Furmana dodatno imenuje za namestnika predsednika ZZD. Ujemanje občine, zbora in funkcije daje prednost sočasni obliki. Najverjetnejša je poznejša imenska prepisna napaka; biografski podatki niso dodani brez ločenega identifikacijskega vira.

Občina Slovenske Konjice 2021 — 27 podpisnikov in 28 prejemnikov

Uradna komemorativna objava govori o 27 podpisnikih odločitve proti predaji orožja, nato pa našteje 23 živih in pet posmrtnih prejemnikov spominskih kovancev, skupaj 28. Zdaj dostopno sočasno pismo ima natanko 27 natisnjenih imen in podpisov. Ne vsebuje dodatnega Franca Kodriča, ki je med prejemniki, ter navaja Silva Tiča, medtem ko objava imenuje Edvarda Tiča. Pri več priimkih so še manjše prepisne različice.

Možno je, da so bili kovanci namenoma podeljeni širšemu krogu od podpisnikov, vendar objava tega ne pojasni. Zato je to nedokumentirana sprememba kategorije in poimenska neusklajenost, ne dokaz namernega potvarjanja. Seznama prejemnikov ni dopustno predstavljati kot prepis podpisnega bloka.

Graf povezav

Povratne povezave