ZSMS: institucija, civilnodružbena infrastruktura in politična preobrazba
Zveza socialistične mladine Slovenije je bila v osemdesetih letih hkrati del uradnega socialističnega političnega sistema, materialna in pravna infrastruktura za vse bolj avtonomne pobude ter organizacija, ki se je do volitev leta 1990 preoblikovala v liberalno politično stranko. Nobena od teh treh oznak sama ne opiše celotnega razvoja.
Zakaj je zgodbo težko skrajšati
ZSMS je imela institucionalne privilegije družbenopolitične organizacije: prostore, denar, tisk, poštne poti, delegatski dostop in organizacijsko mrežo. Del teh virov je odpiral prostor alternativni kulturi in novim družbenim gibanjem. Toda uredništva, univerzitetne organizacije, mirovne, ekološke, feministične in druge skupine niso bile le izvajalke volje republiškega vodstva.
Prav tako ZSMS ni bila nespremenljiva celota. Republiško vodstvo, mestne in univerzitetne konference, komisije, uredništva in posamezni funkcionarji so se razlikovali glede odnosa do ZKS, politične stranke, mladinske vloge, nacionalnega vprašanja in novih gibanj.
Časovnica preobrazbe
| Datum | Institucionalni korak | Pomen in meja |
|---|---|---|
| 21. april 1981 | kulturni plenum zavrne obravnavo punka kot sovražne ideologije | zaščita kulturnega prostora; ne avtorstvo punka |
| 23.–24. oktober 1982 | 11. kongres v Novem mestu | odmik od transmisije, frontnost in interesni pluralizem znotraj samoupravnega reda |
| februar 1983 | delovna skupina za alternativna gibanja | gibanja dobijo institucionalne poti, a ohranijo pobudo |
| 4.–6. junij 1986 | 12. kongres v Krškem | javna legalizacija gibanj, nasprotovanje verbalnemu deliktu, zahteva po legalizaciji stavk |
| 1986–1987 | spor o štafeti mladosti in plakatna afera | odkrit upor ritualizirani socialistični ortodoksiji; žirija, umetniki, uredništvo in organi ZSMS niso bili en akter |
| 3. junij 1988 | predsedstvo pristopi k Odboru | formalna podpora in infrastruktura širši pluralni koaliciji |
| 19. julij 1988 | volitve predsednika RK ZSMS | Janša kandidira v priporu; izvoljen je Jožef Školč |
| januar–1. februar 1989 | program Za demokracijo | napoved političnega pluralizma in boja za oblast |
| 8. maj 1989 | ZSMS omogoči zborovanje kot javno sejo | zaščiti dogodek, vendar ne podpre na njem prebrane Majniške deklaracije |
| 3.–5. november 1989 | 13. kongres v Portorožu | samostojna politična organizacija za večstrankarske volitve; še vedno hibrid, nejasen glede oznake stranka |
| 9. februar 1990 | ime ZSMS – Liberalna stranka | pragmatičen volilni prehod ob ohranjeni kratici |
| 8. april 1990 | 14,49 % in 12 sedežev v DPZ | druga najmočnejša posamezna lista, nato opozicija |
| 10. november 1990 | kongres v Zagorju | nastane Liberalno demokratska stranka; kratica ZSMS izgine |
Gibanja pod dežnikom niso bila last dežnika
Od začetka osemdesetih je ZSMS zagotavljala uporabo prostorov, razmnoževanje gradiva, poštne poti in del zaščite. V tem okolju so nastajale ali se krepile kampanje za civilno služenje vojaškega roka, proti splošni vojaški obveznosti žensk, proti orožju kot otroški igrači in proti obveznemu predmetu SLO in DS na univerzi.
To razmerje je bolje opisati kot simbiozo z neenako institucionalno močjo. ZSMS je imela vire in formalni položaj; gibanja so prinašala teme, nove načine organiziranja in pritisk od spodaj. Kongres 1986 je to razmerje javno priznal, ni pa ga ustvaril iz nič.
Podobno velja za Mladino. Njeno delovanje je bilo pomemben del mladinskega okolja, toda uredniška avtonomija in konflikti z vodstvom pomenijo, da člankov revije ni dopustno samodejno pripisovati RK ZSMS.
Februarska Koordinacija novih družbenih gibanj leta 1988 je prav iz tega prekrivajočega se okolja vstopila v ustavno razpravo in marca zahtevala referendum o osnutku zveznih ter republiških ustavnih amandmajev. Ko je del istega polja aprila 1990 nastopil z Neodvisno listo novih družbenih gibanj, je ZSMS–Liberalna stranka postala tudi njen volilni tekmec. Razmerje zato ni ena sama genealogija od gibanj do ZSMS: obsega institucionalno zavetje, vsebinsko prevajanje, avtonomijo, spor in konkurenčno politično zastopanje.
JBTZ: pomembna podpora, ne ena organizacija
Po Janševi aretaciji je predsedstvo RK ZSMS hitro zahtevalo pojasnila in njegovo obrambo s prostosti. Kolektivni pristop k Odboru 3. junija ter skupno zborovanje 21. junija sta bila pomembna opozicijska koraka. Organizacijska mreža ZSMS je pomagala pri mobilizaciji.
Odbor pa je bil širša zveza uredništev, društev, verskih, kulturnih, pravnih, ženskih in mirovnih pobud. ZSMS tudi ni organizirala vseh njegovih poznejših akcij. Natančna razmejitev hkrati prizna resnično vlogo ZSMS in ohrani pluralnost Odbora.
Od frontnosti do volilne stranke
Program Za demokracijo je februarja 1989 odprl organizirani boj za politični pluralizem. Toda prehod ni bil linearen. Julijska anketa je še pokazala 54-odstotno podporo temu, da ZSMS ostane mladinska organizacija. Republiško vodstvo, Ljubljana, univerzitetne organizacije ter regionalne skupine so ponujale različne kombinacije stranke, mladinskega zastopstva in frontne organizacije.
Trinajsti kongres je zato sprejel hibrid: ZSMS bo tekmovala za oblast, obenem pa naj bi ostala odprta za interesno, stanovsko, mladinsko, žensko in drugo organiziranje. Sočasni komentarji v Mladini in Delu so opozarjali, da je formula nejasna. Zgodovinar Marko Zajc prav v tej »vmesnosti« vidi pomembno lastnost poznejše liberalne organizacijske kulture.
Jugoslavija, suverenost in osamosvojitev
Programski dokumenti 13. kongresa so zagovarjali parlamentarno demokracijo, trg s socialnim in ekološkim korektivom, človekove pravice in suverenost federalnih enot. Jugoslavijo so zamišljali kot zvezo držav, ki izvirajo iz suverenosti republik, imajo pravico do samoodločbe in na skupno raven prenašajo preklicljive pristojnosti.
To ni bil program ohranitve nespremenjene federacije. Prav tako še ni bil operativni načrt takojšnje popolne neodvisnosti: »Projekt 1000« je hkrati predlagal večjo slovensko navzočnost v zvezni upravi. Dokument najbolje razumemo kot radikalen konfederalni in suverenistični program v hitro spreminjajočih se razmerah.
ZSMS-LS je po volitvah ostala zunaj Demosove vlade. 2. julija 1990 je podprla Deklaracijo o suverenosti Republike Slovenije, čeprav je imela do besedila pripombe. Takšna časovnica je natančnejša od poznejšega razvrščanja organizacije v enoznačen tabor »za« ali »proti« osamosvojitvi.
Dve poznejši genealogiji
Nasledstvena liberalna pripoved poudarja, da je ZSMS odpirala civilnodružbeni prostor in iz njega zrasla demokratična stranka. V intervjuju leta 2004 Milan Balažic celo trdi, da brez prejšnjih pobud ZSMS ne bi izšla 57. številka Nove revije. Organizacijska predzgodovina je dokazljiva; tako močna protidejstvena trditev pa ni.
Druga, opozicijska oziroma Janševa pripoved razvoj osredinja okoli kandidature leta 1988, programa za boj za oblast in represije. Zaporedje je dokumentirano, poznejša neposredna povezava programa z vzrokom aretacije pa ostaja udeleženska interpretacija, če ni podprta z dokumentom odločevalcev.
Zgodovinopisje podpira dele obeh zgodb, vendar zavrača njuno poenostavitev: ZSMS je bila sistemska institucija, prostor avtonomnih pobud, notranje sporna organizacija in nazadnje volilna stranka. Te identitete so se prekrivale, ne pa zamenjale v enem samem trenutku.
Medijski predmeti
Vse tri podobe so vizualno pregledane in vključene kot raziskovalni predmeti zasebnega wikija. Navedba ne pomeni urejenih pravic za poznejšo javno reprodukcijo; ostajajo v evidenci za avtorskopravno presojo.
Vir: E-enciklopedija, priponka 4345; lokalna raziskovalna kopija: data/viri/mediji/4345-jb8288-8_ob.jpg; fotograf Janez Bogataj, hrani MNZS; stanje pravic: zahteva-pisno-dovoljenje.
Vir: E-enciklopedija, priponka 4250; lokalna raziskovalna kopija: data/viri/mediji/4250-plakat-12-kongresa-zsms-krsko-1986.jpg; stanje pravic: zahteva-pisno-dovoljenje. Sama podoba in naslov datoteke potrjujeta Krško 1986; napis z letom 1982 je napačen.
Vir: E-enciklopedija, priponka 3519; lokalna raziskovalna kopija: data/viri/mediji/3519-plakat-janso-za-predsednika.jpg; hrani MNZS; stanje pravic: zahteva-pisno-dovoljenje.
Vizualni opisi in pravice so v data/raziskava/zsms-mediji.csv.
Viri in podatki
- Božo Repe (ur.), Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, II. del, dokumenta 38 in 39, str. 169–190.
- Blaž Vurnik, »Preobrazbe neke družbenopolitične organizacije«, Zgodovina v šoli 15/3–4 (2006), str. 16–24.
- Marko Zajc, »ZSMS iz družbenopolitične organizacije v politično stranko«, Prispevki za novejšo zgodovino 57/1 (2017).
- Program Neodvisne liste novih družbenih gibanj, Viri 18, dokument št. 47, tiskana str. 213.
- Vlasta Jalušič, »Kako smo hodile v feministično gimnazijo«, zlasti str. 71–73.
- Marko Zajc, »Pragmatični, skeptični, drobnjakarski«, 2020, str. 247–269.
- Sočasni zapis 11. kongresa in 12. kongresa, dLib.
- Strukturirani trditveni tabeli:
data/raziskava/zsms-1981-1990-trditve.csvindata/raziskava/zsms-mediji.csv.
Odprte dokazne meje
Fond SI AS 538 hrani kongresne zapisnike, gradivo predsedstva in sekretariata ter obsežen avdio-vizualni sklop: 191 magnetofonskih trakov, 307 avdio kaset in 11 video kaset. Digitalne kopije ključnih zapisnikov 1982, 1986 in vodstvenih volitev 1988 še niso pridobljene. Do njihovega pregleda so nekatere podrobnosti preverjene prek objav virov in zgodovinopisja, ne neposredno ob arhivskem izvirniku.