Rastko Plohl

Rastko Plohl je sindikalist s Ptuja, ustanovitelj in dolgoletni predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije (NSS). V uradnih kolektivnih aktih v devetdesetih letih je podpisan kot predsednik NSS, njegovo organizacijo pa dokumenti jasno ločijo od KNSS Neodvisnost Franceta Tomšiča.

Dokumentirana javna vloga

Plohl je marca 1990 predstavljal ptujski iniciativni odbor neodvisnih sindikatov. Na pripravljalnem sestanku v Ljubljani 10. marca je zahteval preveritev mandatov, pripravo programa in dogovor o združitvi, preden bi sklicali nacionalni kongres. Časopis ga je označil za enega prvih organizatorjev svobodnih sindikatov; sam je navedel približno 200 članov iz različnih slovenskih krajev.

Na ustanovni skupščini NSS v Narodnem domu na Ptuju 30. marca je bil naveden kot pobudnik, ustanovitelj in kandidat za predsednika. Sočasno poročilo zato neposredno potrjuje datum, ki ga je Plohl ponovil v intervjuju devetnajst let pozneje. Ločeno poročilo na isti časopisni strani dokumentira Tomšičev ustanovni kongres ZNSS v Ljubljani; Plohl ni prevzel datuma druge organizacije.

Tednik novembra 1990 razkrije tudi manj znano strankarsko vlogo: v začetku leta je Plohl vodil prvi ptujski odbor Socialdemokratske stranke, ki je nato razpadel in bil 9. novembra ustanovljen znova pod drugim vodstvom. Ta podatek ga umešča v lokalno opozicijsko organiziranje, vendar strankarske funkcije ne gre enačiti z NSS, ki se je javno razglašala za nadstrankarsko.

Uradna zbirka pripomb k osnutku Ustave Republike Slovenije navaja NSS Ptuj kot predlagatelja 24. novembra 1990. Januarja 1991 je Plohl podpisal javno pismo »Nova slovenska ustava«, ki je zahtevalo ustavno varstvo izobraževanja, zdravstva, socialne varnosti, dela, sindikalnega organiziranja in stavke. Besedilo je hkrati podprlo parlamentarizem ter razglasilo organizacijsko neodvisnost sindikata od Demosove vlade.

Leta 1993 in 1995 je Plohl podpisan pod uradnimi socialnimi in kolektivnimi akti kot predsednik NSS. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-57/95 njegovo organizacijo obravnavalo kot pobudnika presoje zakona o reprezentativnosti sindikatov. To kaže nadaljevanje prvotnega programa sindikalne avtonomije v pravni red samostojne države.

Udeleženski spomin in njegove meje

V intervjuju leta 2009 je Plohl ptujski tradiciji pripisal korenine v letih 1984/85, prve pristopne izjave oktobra 1988, Tomšičevo članstvo decembra 1988 in formalno ustanovitev 30. marca 1990. Zadnja trditev je zdaj potrjena s sočasnim poročilom, ki predhodno gibanje imenuje poldrugo leto staro. Institucionalna retrospektiva ZSSS ga prav tako postavlja že v 1988.

Tri natančnejše trditve ostajajo brez neposrednega dokaza: začetek 1984/85, prve pristopne izjave prav oktobra 1988 in Tomšičeva pristopna izjava decembra 1988. Ptujski ustanovni zapisnik in statut 30. marca prav tako še nista najdena, vendar o samem dogodku in njegovi ločenosti od ljubljanskega kongresa ni več razumnega dvoma.

Spor o zaslugah

Intervju je bil naslovljen »Osamosvojitev Slovenije je izpeljala levica!«. Plohl je poudaril sodelovanje ZSMS, novih družbenih gibanj, sindikatov in drugih okolij ter nasprotoval enačenju osamosvojitve samo z Demosom. Ta popravek je v jedru utemeljen: dokumenti res kažejo pluralno civilnodružbeno in ustavno sodelovanje.

Kategorična trditev o pretežno levem avtorstvu pa ponovi problem, ki ga očita nasprotni strani. Zbor za ustavo je povezoval ideološko različne organizacije, končno ustavo pa je pripravila in sprejela demokratično izvoljena skupščina po javni razpravi. Plohlova pripoved je zato dragocen vir za zapostavljeno ptujsko udeležbo in za poznejši boj za priznanje, ne nevtralna razdelitev zgodovinskih zaslug.

Medijsko gradivo

Štajerski tednik ga leta 2009 prikazuje za pisalno mizo, oblečenega v temno rdeč suknjič in svetlo srajco. Pred njim so časopisni izrezki, za njim koledar športnega kluba Ptuj. Fotograf je M. Ozmec. Gradivo je vizualno pregledano, vendar ni objavljeno zaradi neurejenih pravic.

Viri

Povezano