Dve ustanovitvi neodvisnih sindikatov 30. marca 1990
V petek, 30. marca 1990, sta bili v Sloveniji ustanovljeni dve novi sindikalni organizaciji s skoraj enakima imenoma:
- v Cankarjevem domu v Ljubljani Zveza neodvisnih sindikatov Slovenije (ZNSS) pod vodstvom Franceta Tomšiča, poznejša Neodvisnost–KNSS;
- v Narodnem domu na Ptuju Neodvisni sindikati Slovenije (NSS), katerih pobudnik in ustanovitelj je bil Rastko Plohl.
To ni sklep, izpeljan samo iz poznejših spominov. Delavska enotnost 5. aprila 1990 poročili objavi drugo ob drugem na isti strani. Skupni datum in podobni imeni pojasnjujeta veliko poznejše zmede, sočasni kraji, organi in programi pa dokazujejo dve ločeni ustanovitvi.
Neuspeli poskus povezovanja
Dvajset dni prej, 10. marca, je v hotelu Slon v Ljubljani potekal pripravljalni sestanek. Tomšič ga je začel kot ustanovni zbor in predlagal odbor za kongres 30. marca. Plohl je sestanek razumel kot pogovor o združitvi sindikatov zunaj stare zveze in ugovarjal, da navzoči nimajo mandatov, skupnega programa niti dogovora o tem, kdo se povezuje.
Plohl je ptujsko pobudo opisal kot okoli 200-članski iniciativni odbor z ljudmi iz Ptuja, Maribora, Celja, Velenja, Jesenic in Ljubljane. Tomšič je poudarjal podporo v Litostroju in na Ravnah ter časovno tekmovanje s kongresom prenovljene stare zveze. Reportaža se konča z imenovanjem Tomšičevega pripravljalnega odbora, ne s sporazumom o združitvi.
Ljubljana
Na ljubljanskem ustanovnem kongresu je sodelovala slaba stotnija navzočih. Izvolili so 25-članski republiški svet in sedemčlanski nadzorni odbor. Programska deklaracija je zvezo opredelila kot nadstrankarsko, prostovoljno organizacijo delojemalcev, organiziranih po panogah ali poklicih. Med cilji so bili človekove in socialne pravice, parlamentarna demokracija, pravna in suverena Republika Slovenija, vključevanje v Evropo, kolektivne pogodbe in sodelovanje pri gospodarskih odločitvah.
Sočasno ime je bilo ZNSS. Železar 7. junija objavi statutarne teze še pod tem imenom, 21. junija pa uporablja prehodno formulo »Zveza neodvisnih sindikatov Slovenije Neodvisnost«. Številka 26. julija nato izrecno pove, da se ZNSS »sedaj imenuje« Konfederacija novih sindikatov Neodvisnost; obvestilo z dne 28. avgusta že uporablja polno ime Neodvisnost – Konfederacija novih sindikatov Slovenije in kratico KNSS. Formalni sklep še ni najden, čas spremembe pa je omejen na obdobje med 21. junijem in 26. julijem 1990.
Ptuj
Ptujske ustanovne skupščine se je udeležilo 43 ljudi. Izvolili so predsedstvo in sprejeli program, organizacija pa naj bi takrat imela okoli 500 članov. Poročilo predhodno gibanje označi kot poldrugo leto staro, kar se ujema z začetkom v letu 1988, ne pa še z nedokumentirano Plohlovo trditvijo o koreninah v letih 1984/85.
Program je poudaril nadstrankarskost, financiranje iz članarine, mednarodne sindikalne konvencije, odstranitev vpliva političnih organizacij iz podjetij, gospodarsko približevanje EGS, slovensko razpolaganje z javnimi sredstvi ter socialne in delovne pravice. Plohl je bil naveden kot pobudnik, ustanovitelj in kandidat za predsednika; članek ne poda celotnega izida volitev.
Zgodovinski pomen
Dogodek pokaže, da je bil prehod iz monopolnega sindikalnega reda v pluralizem resničen, vendar ne linearen. Novi pobudi sta si delili odpor do politično podrejenega sindikata, podporo parlamentarni demokraciji in socialne zahteve, hkrati pa tekmovali za ime, člane, organizacijsko avtoriteto in prvenstvo. Demokratizacije zato ni primerno pripisati enemu ustanovitelju ali eni poznejši politični genealogiji.
Poznejši uradni viri ločenost potrjujejo: obe organizaciji sta jeseni 1990 poslali lastne ustavne pripombe, Uradni list pa ju leta 1993 našteje kot ločeni podpisnici kolektivnega akta.
Medijsko gradivo
- Delavska enotnost, 16. marec 1990, str. 8: celostranska reportaža s fotografijami Tomšiča, Plohla, Branka Kakerja, Milenka Kobala in udeležencev sestanka. Plohl sedi za mizo z dokumenti; skupinski posnetek kaže redko zasedeno dvorano in razpravo.
- Delavska enotnost, 5. april 1990, str. 16–17: poročili sta natisnjeni drugo ob drugem. Fotografija pod ljubljanskim člankom prikazuje redko zasedeno dvorano Cankarjevega doma in govornika; fotografija pod nadaljevanjem ptujskega članka kaže člane predsedstva za dolgo mizo.
Fotografije in časopisni strani so vizualno pregledane ter lokalno ohranjene za raziskavo, niso pa vstavljene zaradi neurejenih pravic.
Viri
- Delavska enotnost, 16. marec 1990, Janez Sever, »Predsednik in dvaintrideset mučenikov«, str. 8.
- Delavska enotnost, 5. april 1990, »Malo navzočih, veliko izbranih« in »Duh išče svojo pot«, str. 16–17.
- Uradno gradivo ustavne komisije, ločeni predlagateljici oktobra in novembra 1990.
- Uradni list RS 11/1993, str. 468, ločeni podpisnici.
- Železar, 7. junij–6. september 1990, zaporedje statutarnih tez in imen; dodatne številke 24, 27 in 30 so navedene na strani KNSS Neodvisnost.