Ustavne pobude neodvisnih sindikatov 1990
Javna razprava o osnutku Ustave Republike Slovenije je razkrila dve ločeni novi sindikalni organizaciji: Neodvisnost–KNSS iz Ljubljane in NSS s Ptuja. Uradna kompilacija ustavne komisije je prvo evidentirala 23. oktobra, drugo pa 24. novembra 1990.
Ta dokumentarni par je pomemben iz dveh razlogov. Neposredno razreši podobna organizacijska imena, obenem pa pokaže, da sindikati niso bili samo opazovalci demokratizacije: predlagali so vsebino novega pravnega reda.
Predlogi KNSS
Rudi Kyovsky je za KNSS zahteval jasnejšo vlogo demokratične in socialne države v novih razmerjih med delodajalci in delojemalci. Drugi predlogi organizacije so poudarili:
- skladnost splošnih aktov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in konvencijami Mednarodne organizacije dela;
- povezavo socialnih in ekonomskih pravic s političnimi pravicami;
- učinkovito odločanje o pravicah iz delovnega razmerja;
- samostojno sindikalno združevanje;
- zdravstveno, socialno, pokojninsko in zaposlitveno zavarovanje.
Predlogi NSS Ptuj
Ptujska organizacija je posegla širše od klasičnega kolektivnega dogovarjanja. Predlagala je:
- ime »država Slovenija« in odstranitev ene od preambularnih različic o NOB zaradi njenega domnevno militarističnega značaja;
- javno oziroma referendumsko odločanje o simbolih in prestolnici;
- strožje varstvo osebnih podatkov ter zavrnitev prikrite cenzure in ostankov razvpitega 133. člena kazenskega zakona;
- poklicno vojsko in prepoved strankarskega organiziranja v vojski ter policiji;
- brezplačno osnovno zdravstvo, socialno pomoč, podporo brezposelnim in več delovnih pravic.
NSS je januarja 1991 v Tedniku objavil strnjen seznam desetih zahtev. Oba vira se vsebinsko prekrivata, zato javno pismo ni samo poznejša samopromocija, temveč preverljiva nadaljevalna stopnja uradne javne razprave.
Demokratizacija ni pomenila politične podrejenosti
Pismo NSS podpira vzpostavitev parlamentarnega sistema kot skupni cilj, a izrecno zavrne trajno sindikalno zavezništvo z Demosom. Sočasni komentar Borisa Ježa je podobno kritiziral Tomšičevo bližino Peterletovi vladi kot nevarnost za sindikalno neodvisnost.
To ni dokaz, da so novi sindikati nasprotovali osamosvojitvi. Pokaže pomembnejše razlikovanje: organizacija je lahko podpirala prehod iz enopartijskega reda v demokracijo in slovensko državnost, nato pa nasprotovala socialni politiki demokratično izvoljene vlade. Poznejša binarna delitev na »za« in »proti« osamosvojitvi takšno zaporedje osiromaši.
Kaj je bilo sprejeto
Prisotnost predloga v kompilaciji ne pomeni, da ga je ustavna komisija sprejela. Končna ustava je nastala iz dela skupščinske komisije, javne razprave, strokovnih osnutkov in političnega usklajevanja. Za vsako vsebinsko povezavo med sindikalnim predlogom in končnim členom je potrebna ločena dokazna veriga; časovno predhodstvo samo ne dokazuje avtorstva.
Viri
- Uradno gradivo ustavne komisije, vizualno preverjene strani z obema predlagateljema.
- Tednik, »Nova slovenska ustava«, 24. januar 1991, str. 2.
- Delo, Boris Jež, »Skušnjave nostalgičnih revolucionarjev«, 1. september 1990, komentar.
- Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS 33/1991.