Slovenska pomlad

Peter Jambrek

5 min. branja

Peter Jambrek

Oseba je navedena v vhodnem geslovniku oseb portala Slovenska pomlad.

Pravnik, ustavni koordinator in pobudnik Demosove plebiscitne poti

Peter Jambrek (roj. 14. januarja 1940) je pravnik in sociolog. Njegov institucionalni življenjepis navaja diplomo na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1962, magistrski študij v Chicagu leta 1970 in doktorat leta 1971. Ker življenjepis objavlja ustanova, ki jo je pozneje soustanavljal, ga uporabljamo za kronologijo, ne kot neodvisno vrednotenje zaslug. Osrednja vloga v letih 1987–1991 je bolje dokazljiva z zaporednimi dokumenti kakor s portalno oznako »nestor slovenske ustave«.

V 57. številki Nove revije je objavil Pravico do samoodločbe slovenskega naroda. Prispevek je pravno utemeljeval samoodločbo, vendar po primerjalni analizi še ni predlagal referenduma ali plebiscita o samostojnosti. To omejuje poznejše združevanje nacionalnega programa iz leta 1987 z operativnim plebiscitnim načrtom iz leta 1990. Oktobra 1988 je bil po sočasnem poimenskem seznamu izvoljen v Bavconov Svet. Portal trdi, da je pozneje izstopil zaradi zavrnjene obravnave njegovega mnenja o zveznih amandmajih, vendar zapisnik, datum in besedilo odstopa še niso dostopni.

Pri Pisateljski ustavi je treba ločiti štiri vloge. Jambrek je bil zunanji član prvotne komisije DSP in vodja sociološke delovne skupine, s katero je komisija po mandatu 15. februarja 1988 izdelala Teze. Tiskana stran 84 ga nato našteje med dvanajstimi sodelujočimi pri skupni redakciji. Posebej je avtor poglavij o ustavi in slovenskem narodnem vprašanju ter o temeljnih človekovih pravicah. Pobuda, institucionalno delo, skupna redakcija in avtorstvo konkretnih poglavij zato niso en sam tip avtorstva.

Ob ustanovitvi SDZ 11. januarja 1989 je predstavil zamisel ustavnega zbora. Ustanovno vabilo Zbora za ustavo je podpisalo sedem organizacij. Pri marčevskem delovnem osnutku sta Jambrek in France Bučar koordinirala skupino Hribarja, Mencingerja, Svetlika, Šmidovnika in Gaberščika, sodeloval je še Perenič. Zbor je osnutek sprejel 23. marca, Demokracija pa ga je objavila 10. aprila. Oznaka »Demosova ustava« je okrajšava: Zbor je bil širši od Demosa, koalicija pa je besedilo politično prevzela. Jambrek in Dimitrij Rupel sta navedena kot avtorja januarske Deklaracije o slovenski samoodločbi.

Skupščinska komisija je 24. julija 1990 imenovala sedemčlansko strokovno skupino, vendar prva stran Podvinskega delovnega osnutka kot dejanske sestavljavce našteje Grada, Hribarja, Jambreka, Jerovška, Krivica in Pereniča, Mira Cerarja kot strokovnega tajnika in Jambreka kot koordinatorja. Njegov podpisani dopis 31. avgusta dokazuje koordinatorsko predajo Francetu Bučarju. Komisija je besedilo nato preoblikovala; skupščinski osnutek za javno razpravo z dne 12. oktobra zato ni zgolj Jambrekovo ali nespremenjeno Podvinsko besedilo.

Jambrekova formulacija z dne 29. oktobra je samostojnost vezala na razglasitev nove ustave. Zgodovinopisna primerjava ga utemeljeno opredeli kot pobudnika Demosove plebiscitne poti in Jerovška kot verjetnega soavtorja prvega vprašanja, vendar opozori na nasprotujoče si spomine. Socialistična stranka je javni skupščinski predlog podala že 4. oktobra. V Poljčah 9. novembra so strategijo predstavili Tine Hribar, Jambrek in Tone Jerovšek, vprašanje pa se je spremenilo iz predustavnega v neposredno osamosvojitveno. Datum 23. december je javno napovedal Jože Pučnik. Končno vprašanje, prag in šestmesečni rok so nastali z medstrankarskim sporazumom ter zakonom, izid pa z 1.289.369 glasovi volilnega telesa. Pobuda je pomembna, ni pa sinonim za celotni plebiscitni postopek.

Jambrek je bil na Ustavno sodišče izvoljen že leta 1990; javni register za obdobje samostojne države njegov mandat vodi od 25. junija 1991 do 19. decembra 1998. Portalni konec leta 1999 je zato stvarna napaka. Bil je prvi predsednik sodišča v letih 1991–1994 in sodnik ESČP 1993–1998; od 7. junija do 30. novembra 2000 je bil minister za notranje zadeve. Leta 2019 je prejel zlati red za zasluge.

Polemika s Tinetom Hribarjem leta 2025 pokaže, kako se kolektivni ustavni proces spreminja v osebni boj za priznanje. Primarni seznami zavračajo predstavo enega samega avtorja, sami pa ne dokazujejo, kdo je prvi predlagal vsako zamisel. Osebna obtožba o laganju je zato vir o sedanjem spominu, ne enciklopedična sodba. Glej analizo uokvirjanja in celotni register trditev.

Podvinska predaja in kolektivno avtorstvo

Tipkani spremni dopis z ročnim podpisom Petra Jambreka

Svetel sken enostranskega dopisa Komisije za ustavna vprašanja Francetu Bučarju ima v spodnji polovici Jambrekov ročni podpis ter tipkani oznaki imena in vloge koordinatorja; ob robu je z modrim pisalom dopisana številka 58. Dokument 31. avgusta 1990 pošilja besedilo delovnega osnutka, ki ga je pripravila imenovana strokovna skupina. Vir: Državni zbor/Sidih, izvorni PDF; lokalna raziskovalna kopija data/viri/primarni/ustavne-predloge-1988-1991/vizualni-pregled/podvinski-spremni-dopis.png; stanje pravic: avtorstvo reprodukcije in dovoljenje za javno objavo nista potrjena.

Prva stran Gradiva z imeni sestavljavcev in koordinatorja

Prva tipkana stran Gradiva za slovensko ustavo poimensko navaja šest sestavljavcev, Mira Cerarja kot strokovnega tajnika in Petra Jambreka kot koordinatorja; spodaj je datum 31. avgust 1990. Ta seznam je neposredni varovalni dokaz pred spreminjanjem koordinatorja v edinega avtorja. Vir in pravni status sta enaka kot pri spremnem dopisu; lokalna pot data/viri/primarni/ustavne-predloge-1988-1991/vizualni-pregled/podvinski-avtorji.png. Oba predmeta ostajata v inventarju za preverjanje pravic pred javno objavo.

Opis, lokalna pot, izvor in stanje pravic so v data/raziskava/jambrek-1940-mediji.csv.

Povezani dogodki

Viri

Graf povezav

Povratne povezave