Nova revija št. 57
Tematska 57. številka Nove revije, Prispevki za slovenski nacionalni program, je februarja 1987 v skupnem javnem prostoru povezala vprašanja slovenske državnosti, pravice do samoodločbe, civilne družbe, političnega pluralizma, partijskega monopola, vloge JLA, jezika, univerze, socialne politike, religije in izseljenstva. Bila je prelomna zato, ker je intelektualna opozicija nacionalno in demokratično vprašanje obravnavala politično in javno, ne zato, ker bi šestnajst avtorjev napisalo enoten izvedbeni načrt poznejše osamosvojitve.
To razlikovanje je pomembno za kritično branje zgodovinskega spomina. Uredniška samoopredelitev, ki jo navaja zgodovinar Aleš Gabrič, govori o »prispevkih za program, ki ga še ni«. Ali Žerdin opozarja, da besedila »nikakor niso monolit«, Janez Osojnik pa po pregledu številke ugotavlja, da v njej še ni predloga referenduma ali plebiscita o samostojnosti. Poznejše oznake »program osamosvojitve« so zato razumljive kot zgoščen opis njenega vpliva, ne kot natančen opis enotnosti in operativne izdelanosti vsebine.
Datum: 16. ali 20. februar 1987
Datum v vhodnem geslovniku je 20. februar 1987. Enak datum navajata E-enciklopedija in muzejsko učno gradivo. Peter Jambrek je leta 2025 zapisal, da ima na svojem izvodu pripisan datum 16. februar, verjetno dan prihoda publikacije iz tiskarne; isti datum uporabljajo nekatere obletniške objave. Sočasna tiskovna konferenca RK SZDL 20. februarja pravi, da je številka »pravkar izšla«.
Zato natančni distribucijski datum ostaja odprt. 20. februar je zanesljivo datum prvega javnega institucionalnega napada, ni pa brez dodatnega kolofonskega ali distribucijskega dokaza nujno edini datum izida. Celotna številka je na dLib dostopna le na namenskih računalnikih NUK.
Šestnajst prispevkov
Spodnji seznam sledi vrstnemu redu, objavljenemu v poznejšem pregledu; naslove bo treba še preveriti ob kazalu izvirnega izvoda.
| Avtor | Prispevek | Osrednje problemsko polje, razvidno iz naslova |
|---|---|---|
| Tine Hribar | Slovenska državnost | državnost |
| Ivo Urbančič | Jugoslovanska »nacionalistična« kriza in Slovenci v perspektivi konca nacije | jugoslovanska kriza in nacija |
| Dimitrij Rupel | Odgovor na slovensko narodno vprašanje | narodno vprašanje |
| Spomenka Hribar | Avantgardno sovraštvo in sprava | revolucija, oblast in sprava |
| Veljko Namorš | O vprašanju slovenskega jezika v JLA | jezik in vojska |
| Alenka Goljevšček | Arhaičnost: civilnost | civilnost |
| Jože Pučnik | Politični sistem civilne družbe | večstrankarstvo in civilna družba |
| Gregor Tomc | Civilna družba pod slovenskim socializmom | civilna družba |
| France Bučar | Pravna ureditev položaja Slovencev kot naroda | pravo in narodni položaj |
| Peter Jambrek | Pravica do samoodločbe slovenskega naroda | samoodločba |
| Janez Jerovšek | Slovenska univerza včeraj, danes, jutri | univerza |
| Veljko Rus | Slovenci in intergeneracijska socialna politika | socialna politika |
| Marjan Rožanc | Nekaj iracionalnih razsežnosti | kultura in identiteta |
| Jože Snoj | Moderni kristjan in absurd slovenstva | religija in slovenstvo |
| Drago Jančar | Slovenski eksil | izseljenstvo in eksil |
| Niko Grafenauer | Oblike slovenskega samomora | narodna erozija |
Jambrekov izvod ima po njegovem spominskem zapisu 246 strani, vsebina pa je razdeljena v devet sklopov: o slovenski naciji; zgodovinskih vidikih demokracije; civilni družbi; pravnih načelih; univerzi; generacijskih nasprotjih; liberalizmu in nacionalizmu; narodu in religiji; narodni eroziji. Razpon že sam opozarja, da številke ni smiselno reducirati na eno samo tezo.
Sočasni odziv oblasti
Kritična izdaja dokumentov omogoča natančno časovnico:
- 20. februar: RK SZDL je na tiskovni konferenci vsebino razglasila za zgodovinsko netočno in politično tendenciozno. Uredništvu je očitala kršitev ustanovitvenega akta, ki je revijo vezal na samoupravno socialistično usmeritev in programsko platformo SZDL.
- 26. februar: predsedstvo CK ZKS pod vodstvom Milana Kučana je prispevke razumelo kot zanikanje legitimnosti NOB in socialistične ureditve ter kot predlog večstrankarstva in slovenskega izstopa iz Jugoslavije. Zapisnik hkrati pravi, da ZKS ne poziva k pogromu, in napoveduje, da bo storila vse, da se neskladna stališča »v družbeni praksi ne bodo uveljavila«.
- 27. februar: predsedstvo RK SZDL je posamezne prispevke označilo za »nesprejemljive, zgodovinsko netočne in tendenciozne«, a formalno še vedno govorilo o demokratični in strokovni razpravi znotraj socialistične fronte.
Dokumenti pokažejo dvojnost odziva: oblast je javno zagovarjala dialog in se izognila sodnemu pregonu avtorjev, obenem pa je uporabljala institucionalni nadzor nad založniškim okvirom, javno diskvalifikacijo in uredniške sankcije. Primerjalno zgodovinopisje to opisuje kot blažjo pot od kazenskih pregonov, značilnih za nekatere druge jugoslovanske republike; »blažja« ne pomeni, da sankcij ni bilo.
Odstavitev urednikov in kontinuiteta revije
Glavni urednik Niko Grafenauer in odgovorni urednik Dimitrij Rupel sta bila odstranjena z uredniških položajev. Boris A. Novak v poznejšem udeleženskem zapisu navaja, da je prevzem začasnega uredništva pogojeval z dvema zahtevama: ohranitvijo uredniškega odbora in konceptualno kontinuiteto, izrecno tudi s 57. številko. Po njegovem poročilu je zavrnil zahtevo, naj se ogradi od prispevkov Iva Urbančiča in Franceta Bučarja. Založniški svet Cankarjeve založbe je aprila 1987 sprejel kompromisno formulacijo o spoštovanju programskih izhodišč revije.
Novak omenja tudi napoved zveznega javnega tožilca Miloša Bakića o kazenskem postopku na podlagi prijave zagrebške borčevske organizacije. Ker projekt še nima zveznega tožilskega spisa, je to zabeleženo kot udeleženska trditev o grožnji pregona, ne kot dokaz vložene obtožnice.
Od prispevkov do političnega prostora
Pomen številke ni samo v posameznih formulacijah. Odprla je dodatni javni prostor, v katerem so se lahko soočili koncepti kulturne opozicije ter ZKS in SZDL. Društvo slovenskih pisateljev je 24. februarja organiziralo ožjo razpravo, 16. marca pa javno tribuno z okoli 800 udeleženci; slednja je vprašanje revije povezala z razpravo o jugoslovanskih ustavnih spremembah.
Omrežna perspektiva pokaže še več. France Bučar je povezoval krog Revije 2000 z Novo revijo, pozneje pa sodeloval pri Odboru za varstvo človekovih pravic, ustavnih pobudah, Majniški deklaraciji in Demosu. Podobne povezave veljajo za več avtorjev. Številka je bila zato vozlišče nastajajočega opozicijskega omrežja, ne izoliran tekstovni dogodek.
Kaj je poznejši spomin dodal ali poenostavil
| Čas in vir | Poudarek | Kritična omejitev |
|---|---|---|
| uredniška opredelitev 1987 | prispevki k programu, ki še ne obstaja | zavestno omeji domet revije |
| CK ZKS in RK SZDL 1987 | protisocialistična, protijugoslovanska in zgodovinsko napačna politična platforma | razlike med šestnajstimi avtorji skrči v institucionalno grožnjo |
| zgodovinopisje 2002–2024 | vstop kulturne opozicije v politično akcijo in odprtje prostora konceptualnega spora | vpliv rekonstruira v širšem procesu, ne kot edini vzrok |
| E-enciklopedija, Dimitrij Rupel 2020/2021 | temeljni nacionalni program, brez katerega si je poznejšo pot težko predstavljati | udeleženska, teleološka in protidejstvena formulacija |
| Peter Jambrek 2025 | leto 1987 kot začetek enotnega cikla osamosvojitve 1987–1992 in izhodišče novega programa 2025 | zgodovinski spomin je neposredno povezan s sodobnim političnim projektom |
Številka je bila pomemben dosežek demokratizacije in oblikovanja državotvorne misli. Kritična razmejitev ne zmanjšuje tega dosežka: pokaže, kako so raznoliki eseji, institucionalni odpor, nadaljnje ustavne pobude, strankarsko organiziranje in poznejši dogodki šele skupaj ustvarili pot do demokratične in samostojne države.
Medijski kandidat (neobjavljen)
Javni predogled dLib prikazuje črno-sivo tipografsko naslovnico. Levo zgoraj je velika številka 57, desno del napisa nova, ob temnem navpičnem pasu pa podnaslov »prispevki za slovenski nacionalni program«. Datoteka nr57-media-001 je vizualno pregledana in shranjena kot zasebna raziskovalna kopija. dLib gradivo označuje kot avtorsko varovano (InC), zato slika ni vstavljena v stran.
Odprta vprašanja
- pregledati izvod v NUK in vrstično preveriti kolofon, kazalo, uvodno uredniško besedilo ter ključne odlomke vseh prispevkov;
- razrešiti natančni datum tiskanja, prihoda iz tiskarne in javne distribucije;
- pregledati izvirne zapisnike založniškega sveta Cankarjeve založbe in RK SZDL o razrešitvi ter imenovanju urednikov;
- primerjati poznejše oznake »program osamosvojitve« z dejansko različnostjo predlaganih državnopravnih rešitev v posameznih esejih.
Viri
Primarni in sočasni
- dLib: Nova revija, letnik 6, št. 57 — metapodatki; celotno gradivo je omejeno na NUK.
- Božo Repe (ur.), Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, Viri 17, tiskane str. 138–141 — zapisnik CK ZKS ter dokumenta RK SZDL.
Zgodovinopisje in spomin
- Aleš Gabrič, »Slovenska kulturnopolitična razhajanja …«, Zgodovinski časopis 56/1–2 (2002), str. 199–221.
- Rosvita Pesek, »Ko opozicija prevzame pobudo …«, Prispevki za novejšo zgodovino 51/1 (2011), str. 329–352.
- Janez Osojnik, »Predlog Socialistične stranke Slovenije …«, Studia Historica Slovenica 22/2 (2022), zlasti str. 467.
- France Bučar med politiko in pravom, 2025: Ali Žerdin, str. 42; Boris A. Novak, str. 186–190.
- Peter Jambrek, »Od Nove revije do Soglasja«, 10. junij 2025.
- E-enciklopedija: Nova revija — udeleženski pregled Dimitrija Rupla.
- Aleš Žužek, seznam prispevkov in poznejša interpretacija, Siol.net, 20. februar 2015.
Strukturirana sled trditev je v data/raziskava/nova-revija-57-trditve.csv, popis naslovnice pa v data/raziskava/nova-revija-57-mediji.csv.