data/raziskava/jambrek-1940-trditve.csv

37 vrstic, 11 stolpcev

Prenesi izvirni CSV

claim_identitydateclaimclaim_typesource_idsource_urlsource_locationsource_genrestatusnote
jambrek-001Peter Jambrek1940-01-14Peter Jambrek se je rodil 14. januarja 1940.biografijaECHR-MANDATI-2025https://rm.coe.int/dh-sysc-pro-2025-02-judges-mandates-fr/1680b456aftabela nekdanjih sodnikov, Slovenijauradni-dokument-Sveta-EvropepreverjenoDokument potrjuje datum rojstva in mandat pri ESČP, ne kraja rojstva.
jambrek-002Peter Jambrek1958-1972Institucionalni življenjepis navaja maturo leta 1958, diplomo na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1962, M.A. v Chicagu leta 1970, Ph.D. leta 1971 in nostrifikacijo leta 1972.izobrazbaEPF-CVhttps://epf.nova-uni.si/imenik/peter-jambrek/razdelek Izobrazbainstitucionalni-zivljenjepispreverjeno-po-institucionalnem-viruVir objavlja ustanova, s katero je Jambrek povezan; uporaben je za kronologijo, ne neodvisno vrednotenje njegovega dela.
jambrek-003Peter Jambrek1987-02V 57. številki Nove revije je objavil prispevek Pravica do samoodločbe slovenskega naroda.avtorstvoOSOJNIK-NR57-2022https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NY481K0tiskane str. 462-467znanstveni-claneksekundarno-preverjenoCelotna številka je dostopna le na namenskih terminalih NUK; naslov potrjuje bibliografska rekonstrukcija.
jambrek-004Nova revija št. 571987-02Jambrekov prispevek utemeljuje pravico do samoodločbe, vendar ne predlaga referenduma ali plebiscita o samostojnosti.meja-programaOSOJNIK-NR57-2022https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NY481K0tiskana str. 467znanstveni-claneksekundarno-preverjenoOmejitev ne zmanjšuje pomena samoodločbe; preprečuje anahronistično pripisovanje operativnega plebiscitnega načrta letu 1987.
jambrek-005Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin1988-10-04Republiška konferenca SZDL je Petra Jambreka soglasno izvolila v 29-članski Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.clanstvoGORENJSKI-GLAS-1988-77https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1988_77_L.pdfčasopisna str. 10, poimenski seznamsocasni-casopisvizualno-in-besedilno-preverjenoČlanstvo v Bavconovem Svetu ni članstvo v Bavčarjevem Odboru.
jambrek-006Peter Jambrek1988-12E-enciklopedija trdi, da je iz Sveta izstopil po zavrnitvi obravnave njegovega mnenja o postopku sprejemanja zveznih ustavnih amandmajev.izstop-iz-institucijeEENC-JAMBREKhttps://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/jambrek-peter/četrti odstavekudelezensko-enciklopedicna-biografijapripisano-neodvisno-nepreverjenoSočasni zapisnik seje, besedilo odstopa in datum niso bili najdeni; članstvo 4. oktobra je potrjeno ločeno.
jambrek-007Ustavna komisija DSP1987-06Prvotna komisija DSP je imela pet članov društva in tri zunanje člane; Jambrek je bil eden od zunanjih članov.clanstvoPISATELJSKA-1988https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PD2QXR9Cpredgovor, tiskane str. 3-4socasni-primarni-dokumentbesedilno-preverjenoKomisiji je predsedoval Tone Peršak.
jambrek-008Teze za ustavo Republike Slovenije1988-02-15Komisija DSP je dobila mandat, naj skupaj z Jambrekovo delovno skupino Slovenskega sociološkega društva oblikuje Teze za novo slovensko ustavo.mandatPISATELJSKA-1988https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PD2QXR9Cpredgovor, tiskana str. 5socasni-primarni-dokumentbesedilno-preverjenoMandat loči obe sodelujoči instituciji od poznejše skupne redakcije.
jambrek-009Teze za ustavo Republike Slovenije1988-04Tiskana stran 84 Gradiva poimensko navaja dvanajst sodelujočih pri skupni redakciji Tez, med njimi Jambreka.redakcijaPISATELJSKA-1988https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PD2QXR9Ctiskana str. 84socasni-primarni-dokumentvizualno-preverjenoSeznam ne določa prvega avtorja vsake formulacije in ne upravičuje enega samega avtorja celotnega besedila.
jambrek-010Gradivo za slovensko ustavo1988-04Naslovnica Gradiva kot nosilki navaja Ustavno komisijo UO DSP in Delovno skupino za ustavni razvoj pri Slovenskem sociološkem društvu.institucionalno-avtorstvoPISATELJSKA-1988https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PD2QXR9Cnaslovnicasocasni-primarni-dokumentvizualno-preverjenoJambrekova pobuda in redakcijska vloga sta pomembni, vendar ne izničita institucionalnega in kolektivnega avtorstva.
jambrek-011Peter Jambrek1988-04Gradivo za slovensko ustavo mu pripisuje avtorski poglavji Ustava in slovensko narodno vprašanje ter Temeljne človekove pravice in svoboščine.avtorstvo-poglavijPISATELJSKA-1988https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PD2QXR9Ckazalo in avtorski naslovisocasni-primarni-dokumentbesedilno-preverjenoAvtorstvo teh prispevkov je ločeno od skupne redakcije Tez.
jambrek-012Slovenska demokratična zveza1989-01-11Na ustanovitvi SDZ je Jambrek predstavil zamisel ustavnega zbora, ki bi nove politične zveze povezal pri pripravi nove slovenske ustave.programENOTNI-2006https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdfPDF str. 14muzejska-kronologijapreverjenoVir potrjuje javno predstavljeno pobudo, ne samostojnega avtorstva vseh poznejših oblik Zbora.
jambrek-013Slovenska demokratična zveza1989E-enciklopedija ga imenuje člana iniciativnega in ustanovnega odbora SDZ.organizacijska-vlogaEENC-JAMBREKhttps://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/jambrek-peter/četrti odstavekudelezensko-enciklopedicna-biografijapripisano-neodvisno-nepreverjenoPregledani sočasni ustanovni zapis ne daje poimenskega seznama obeh odborov; neposredno je potrjen njegov nastop 11. januarja.
jambrek-014Zbor za ustavo1989-02-12Ustanovno vabilo za Zbor so podpisali predstavniki sedmih organizacij; Jambrek ni predstavljen kot samostojni ustanovitelj, temveč poznejša dokumentarna sinteza poudari njegovo pobudo.ustanovitevEENC-ZBORhttps://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/zbor-za-ustavo-1989/reprodukcija vabila in spremno besedilodokumentarna-sinteza-z-reprodukcijopreverjeno-z-omejitvijoPodpis organizacije, pobuda, članstvo in strokovna koordinacija so različne vloge.
jambrek-015Delovni osnutek nove slovenske ustave Zbora za ustavo1990-03Strokovno skupino so sestavljali Hribar, Mencinger, Svetlik, Šmidovnik in Gaberščik; France Bučar in Peter Jambrek sta delo koordinirala, sodeloval je tudi Perenič.koordinacijaVIRI18https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43181/viri_18.pdftiskana str. 227kriticna-objava-primarnih-virovbesedilno-preverjenoPoznejši povzetki pogosto navedejo samo koordinatorja in s tem zakrijejo pisno delovno skupino.
jambrek-016Delovni osnutek nove slovenske ustave Zbora za ustavo1990-03-23Zbor za ustavo je delovni osnutek sprejel 23. marca; v Demokraciji je bil objavljen 10. aprila 1990.publikacijska-kronologijaVIRI18https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43181/viri_18.pdftiskana str. 227kriticna-objava-primarnih-virovpreverjenoCelotna Demokracija 14 še ni lokalno dostopna, zato vsebinske istovetnosti s Tezami ne rekonstruiramo iz povzetkov.
jambrek-017Delovni osnutek nove slovenske ustave Zbora za ustavo1990Oznaka Demosova ustava je zgodovinopisna okrajšava: Zbor za ustavo je bil širši od Demosa, osnutek pa je koalicija prevzela v program.terminologijaVIRI18https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43181/viri_18.pdftiskana str. 227kriticna-objava-primarnih-virovpreverjenoInstitucionalno pripravo, sprejem v Zboru in politični prevzem Demosa je treba ohraniti ločeno.
jambrek-018Deklaracija o slovenski samoodločbi1990-01Deklaracijo o slovenski samoodločbi sta napisala Peter Jambrek in Dimitrij Rupel; objavljena je bila 18. januarja v Delu in nato v 95. številki Nove revije.soavtorstvoVIRI18https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43181/viri_18.pdftiskana str. 229, op. 115kriticna-objava-primarnih-virovsekundarno-preverjenoTrditev je vezana na konkretni dokument, ne na celotni program Demosa.
jambrek-019Strokovna skupina za pripravo delovnega osnutka1990-07-24Komisija za ustavna vprašanja je imenovala Grada, Hribarja, Jambreka, Jerovška, Krivica, Pereniča in Udeta; Jambrek je bil koordinator, Miro Cerar strokovni tajnik.imenovanjeDZ-ZVEZEK-1https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Nastajanje_slovenske_ustave/2001-12-1zv-1slo_Nastajanje_slovenske_ustave.pdftiskana str. 21uradna-dokumentarna-izdajabesedilno-preverjenoImenovanje sedmih še ni seznam dejanskih sestavljavcev Podvinskega besedila.
jambrek-020Podvinski delovni osnutek1990-08-31Prva stran izvirnega gradiva navaja šest dejanskih sestavljavcev: Grada, Hribarja, Jambreka, Jerovška, Krivica in Pereniča; Cerarja kot strokovnega tajnika in Jambreka kot koordinatorja.avtorstvoPODVIN-1990https://nastajanje-ustave.si/10.12.2021.0452_001.pdfPDF str. 2socasni-primarni-dokumentvizualno-preverjenoLojze Ude je bil imenovan, vendar zaradi bolezni pri pisanju v Podvinu ni sodeloval.
jambrek-021Podvinski delovni osnutek1990-08-31Jambrek je kot koordinator podpisal spremni dopis, s katerim je strokovna skupina delovni osnutek poslala Francetu Bučarju.podpis-in-predajaPODVIN-1990https://nastajanje-ustave.si/10.12.2021.0452_001.pdfPDF str. 1socasni-primarni-dokumentvizualno-preverjenoPodpis dokazuje koordinatorsko predajo, ne samostojnega avtorstva vseh členov ali komisijskega sprejema.
jambrek-022Osnutek Ustave Republike Slovenije1990-10-12Komisija za ustavna vprašanja je Podvinsko besedilo preoblikovala in 12. oktobra sprejela osnutek, ki ga je Skupščina poslala v javno razpravo.institucionalni-postopekDZ-CERAR-USTAVNA-RAZPRAVAhttps://nastajanje-ustave.si/preface.5.htmlodstavka 136-137uradna-digitalna-kronologijapreverjenoPodvinski delovni osnutek in skupščinski osnutek nista isti institucionalni predmet.
jambrek-023Peter Jambrek1990-10-29Prva ohranjena Jambrekova formulacija predustavnega vprašanja je samostojnost vezala na dan razglasitve nove ustave in izrecno izključila združenost v SFRJ.osnutek-vprasanjaEENC-1638https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/prva-formulacija-predustavnega-plebiscitnega-vprasanja/reproducirano besediloudelezensko-enciklopedicno-gesloprepis-primarnega-besedilaIzvirnik še ni samostojno ohranjen; Osojnik Jerovška oceni kot verjetnega soavtorja formulacije.
jambrek-024Socialistična stranka Slovenije1990-10-04Socialistična stranka je v Skupščini javno predlagala plebiscit o samostojnosti pred Jambrekovim osnutkom z dne 29. oktobra.predhodna-javna-pobudaVIRI18https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43181/viri_18.pdftiskana str. 229kriticna-objava-primarnih-virovpreverjenoJambrek je ključni pobudnik Demosove poti, ni pa prvi ali edini, ki je leta 1990 javno predlagal plebiscit.
jambrek-025Demosova plebiscitna pobuda1990-10-29Osojnikova primerjava spominov Jambreka opredeli kot pobudnika Demosove plebiscitne pobude, Jerovška pa kot verjetnega soavtorja prvega vprašanja; zaradi razlik med spomini popolnoma enoznačna rekonstrukcija ni mogoča.zgodovinopisna-rekonstrukcijaOSOJNIK-PLEBISCIT-2023https://zdjp.si/wp-content/uploads/2023/12/ASHS-33-2023-3.pdftiskane str. 527-536znanstveni-claneksekundarno-preverjenoSklep je verjetnostna rekonstrukcija, ne neposredni ustanovni zapisnik.
jambrek-026Poljče1990-11-09Na posvetu Demosovega poslanskega kluba so plebiscitno strategijo predstavili Tine Hribar, Peter Jambrek in Tone Jerovšek; prisotni so pobudo podprli.javna-predstavitevPESEK-VLADAhttps://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/907/2009-2-1.pdftiskane str. 50-51znanstvena-monografijasekundarno-preverjenoSpomini se razlikujejo glede prvenstva, predhodnih pogovorov in natančnega individualnega deleža.
jambrek-027Poljčansko plebiscitno vprašanje1990-11-09Poljčanska različica je osamosvojitev vezala neposredno na razglasitev izida plebiscita in ne več na poznejši sprejem nove ustave.sprememba-strategijeEENC-1528https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/druga-formulacija-plebiscitnega-vprasanja/reproducirano besedilo in spremna razlagaudelezensko-enciklopedicno-geslopripisano-z-navzkrizno-kontroloPoznejši spomini si nasprotujejo glede avtorstva spremembe; zato je ne pripisujemo izključno eni osebi.
jambrek-028Demosova plebiscitna strategija1990-11Poljčanski predlog je predvideval plebiscit 23. ali najpozneje 30. decembra, politično javno pa je Pučnik napovedal 23. december.datum-plebiscitaVIRI18https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43181/viri_18.pdftiskana str. 229kriticna-objava-primarnih-virovpreverjenoPortalna biografija datum in besedilo zgosti v Jambrekov individualni predlog; priprava in javna politična napoved sta ločeni dejanji.
jambrek-029Zakon o plebiscitu1990-12-06Končno vprašanje, datum, prag in šestmesečni izvedbeni rok so bili sprejeti z zakonom po medstrankarskem sporazumu, ne z odločitvijo enega pobudnika v Poljčah.zakonodajni-postopekZAKON-PLEBISCIThttps://www.uradni-list.si/_pdf/1990/Ur/u1990044.pdfZakon o plebiscitu, 2.-4. členzakonsko-besedilopreverjenoJambrekova pobuda je del predzgodovine; normativni predmet je rezultat skupščinskega in medstrankarskega postopka.
jambrek-030Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti1990-12-23Za samostojno in neodvisno državo je glasovalo 1.289.369 volivcev oziroma 88,49 odstotka zakonskega imenovalca.uradni-izidURADNI-LIST-2-1991https://www.uradni-list.si/_pdf/1991/Ur/u1991002.pdfporočilo Republiške volilne komisijeuradni-izidpreverjenoRezultat je dejanje volilnega telesa; ne sme postati osebni dosežek pobudnika.
jambrek-031Ustavno sodišče Republike Slovenije1990-1998Jambrekov institucionalni življenjepis navaja sodniški mandat 1990-1998; javni seznam Ustavnega sodišča za obdobje samostojne države ga vodi od 25. junija 1991 do 19. decembra 1998.sodniska-funkcijaUSRS-SODNIKIhttps://www.us-rs.si/sl/o-ustavnem-sodiscu/sodnice-in-sodnikivsi sodniki, Peter Jambrekuradni-institucionalni-registerpreverjeno-z-razlagoZačetna razlika je posledica prikaza predosamosvojitvene izvolitve oziroma državnega praga; zaključek 1998 je jasen. Portalov 1999 je napačen.
jambrek-032Ustavno sodišče Republike Slovenije1991-1994Uradne odločbe ga izkazujejo kot predsednika Ustavnega sodišča do aprila 1994; nato ga je nasledil Tone Jerovšek.predsedniska-funkcijaUSRS-U-I-25-92https://www.us-rs.si/assets/Odlus/sl/U-I-25_92/UI2592.pdfpodpisni blok in sestava sodiščauradna-sodna-odlocbapreverjenoLetna oznaka 1991-1994 je varnejša od različnih poznejših navedb 1991-1993.
jambrek-033Evropsko sodišče za človekove pravice1993-1998Jambrek je bil sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice med letoma 1993 in 1998.mednarodna-sodniska-funkcijaECHR-JAMBREKhttps://www.echr.coe.int/w/peter-jambrekprofil nekdanjega sodnikauradni-institucionalni-registerpreverjenoVir ne podpira širše vrednostne oznake o vplivu njegovega mandata.
jambrek-034Vlada Republike Slovenije2000-06-07/2000-11-30V Bajukovi vladi je bil minister za notranje zadeve od 7. junija do 30. novembra 2000.ministrska-funkcijaGOV-VLADA-5https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/pretekle-vlade/5-vlada-republike-slovenije-od-7-junija-2000-do-30-novembra-2000/seznam članov vladeuradni-vladni-registerpreverjenoTo je poznejša funkcija in ne dokaz njegove vloge v osamosvojitvenih dogodkih 1987-1991.
jambrek-035Peter Jambrek2019-12-06Predsednik republike mu je z ukazom podelil zlati red za zasluge za prispevek k ustanovitvi države ter razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti.odlikovanjeURADNI-LIST-73-2019https://www.uradni-list.si/_pdf/2019/Ur/u2019073.pdfstr. 8756, ukaz št. 094-01-36/2019-1uradni-aktpreverjenoUtemeljitev odlikovanja je uradno vrednotenje, ne nadomestilo za razdelitev konkretnih vlog.
jambrek-036Spomin na nastajanje ustave2025Jambrek je v polemiki Tineta Hribarja obtožil dolgoletnega laganja o avtorstvu; primarni seznam dvanajstih redaktorjev potrjuje kolektivnost, ne more pa razrešiti prvega avtorstva vsake zamisli.spominski-konfliktJAMBREK-HRIBAR-2025https://demokracija.si/fokus/peter-jambrek-odkrito-o-tinetu-hribarju-ze-desetletja-laze/celotni intervju; primerjava s tiskano str. 84 Tezudelezenska-polemikapripisano-in-omejenoOsebna obtožba je vir za sedanji boj za priznanje, ne dokazana enciklopedična sodba o namenu drugega udeleženca.
jambrek-037E-enciklopedija2020-10-13Biografsko geslo Jambreka imenuje nestorja slovenske ustave in proces pretežno organizira kot zaporedje njegovih pobud, uredništev in avtorstev.spominsko-uokvirjanjeEENC-JAMBREKhttps://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/jambrek-peter/uvod ter peti in šesti odstavekudelezensko-enciklopedicna-biografijapripisanoVrednostna oznaka izraža poznejšo hierarhijo zaslug; primarni dokumenti pokažejo več institucij, kolektivov, političnih odločitev in volilno telo.