Ustanovitev Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS)
Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) je bila formalno ustanovljena 16. februarja 1989 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Za prvega predsednika je bil izvoljen France Tomšič. Zveza je pomenila zgodnji organizirani preboj političnega pluralizma, njena predzgodovina pa sega v Litostrojsko stavko decembra 1987.
Pobuda ni isto kot formalna ustanovitev
Tomšič je 15. decembra 1987 na zaključnem zboru litostrojskih delavcev predlagal iniciativni odbor socialdemokratske zveze in Franceta Bučarja za njegovega predsednika. Poznejši Tomšičev in strankarski spomin govori o sprejemu z aklamacijo. Sočasni ponatis poročila pa beleži ugovore in hladen odziv ter ne navaja jasnega sklepa ali izida glasovanja.
Zato je december 1987 zanesljivo datum prve javne politične pobude, 16. februar 1989 pa datum formalne ustanovitve. Razlika ni samo pravna domneva. Stavkovni odbor je 17. februarja 1988 izrecno prenesel obveznosti na tovarniško sindikalno konferenco in prenehal delovati.
Dokumentirani politični organizacijski odbor
Prvi pregledani sočasni vir, ki politični iniciativni odbor poimensko pokaže kot delujočo skupino, je objava »Nova politična organizacija« v Mladini 9. decembra 1988. Podpisali so jo France Tomšič, Gorazd Drevenšek in Andrej Magajna. Napovedala je ustanovni zbor konec decembra.
Besedilo je do lastne genealogije presenetljivo natančno: odziv litostrojskega zbora opiše kot velik aplavz »pa tudi z žvižganjem« in izrecno zapiše, da je predlog do decembra 1988 ostal neuresničen. Poznejše trditve o neprekinjenem formalnem odboru od 15. decembra 1987 zato potrebujejo dodaten dokaz.
Sočasni ponatis v Naši luči dodaja, da je bil napovedani shod prepovedan. Ustanovni zbor je bil nato izveden 16. februarja 1989. Sekundarni udeleženski prikazi del priprav povezujejo z Aktivom za demokracijo in podporo Univerzitetne konference ZSMS pod vodstvom Drevenška; ker celoten organizacijski arhiv še ni pregledan, je ta infrastrukturna vloga v wikiju pripisana viru, ne predstavljena kot dokončna institucionalna zgodovina.
Tajni sestanek 4. decembra in trije pomeni »začetka«
Tomšič je leta 2002 opisal tajni sestanek 4. decembra 1988 v učilnici študentskega doma pod Rožnikom. Po njegovem spominu se ga je udeležilo 24 zagovornikov pospešene demokratizacije iz več opozicijskih okolij, najpomembnejši sklep pa je zahteval čimprejšnjo parlamentarno demokracijo. Do 15. decembra naj bi pristopno izjavo podpisalo več kot 500 ljudi, vodstvo odbora pa sprejelo osnutek nacionalnega programa.
Za sestanek, seznam vseh udeležencev, število pristopnih izjav in sklep še ni najden sočasni zapis. Diplomsko delo Mateja Steleta dogodek povzema, vendar v opombi uporablja prav Tomšičev prispevek in zato ni neodvisna potrditev. Repe in Balkovec strokovno potrjujeta programski datum 15. december, toda spremljajoča opomba ne pokaže neposrednega primarnega dokumenta.
Andrej Magajna v intervjuju leta 2020 postavi začetek javnega organiziranega delovanja na 9. december in ga poveže s prostori Univerzitetne konference ZSMS na Kersnikovi 4. Viri zato podpirajo tri različne pragove: tajno opozicijsko povezovanje 4. decembra 1988, prvi sočasno dokumentirani javni nastop odbora treh podpisnikov 9. decembra in formalno ustanovitev 16. februarja 1989. Nobenega od njih ni treba spremeniti v edini »pravi« rojstni datum.
Program in organizacijska ločnica
Ohranjeni plakat iniciativnega odbora SDZS za ustanovni zbor zvezo predstavlja kot samostojno politično organizacijo zunaj Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zavzema se za politični pluralizem, demokratične volitve, pravno državo, socialno varnost, človekove pravice in evropsko socialdemokratsko usmeritev.
Plakat izrecno razlikuje politično in sindikalno raven: v podjetjih naj bi delovali samo neodvisni sindikati. SDZS zato ni bila sindikat, stavkovni odbor pa ni bil samodejno njen prvi odbor. Tudi poznejša konfederacija Neodvisnost je bila druga organizacija. Ustanovljena je bila 30. marca 1990, registrski povzetek pa njen vpis datira na 14. maj.
Ustanovni zbor in udeleženci
Fotografije Toneta Stojka prikazujejo polno dvorano, govorniški oder in predsedstvo ustanovnega zbora. Iz E-enciklopedije je z ustanovitvijo povezana širša mreža, med drugim Borivoj Terčelj, Gregor Tomc in Jože Pučnik. Pri posameznih vlogah je treba razlikovati med pobudniki, člani organizacijskega kroga, udeleženci zbora in poznejšim vodstvom.
Tomšič je bil prvi predsednik; Pučnik je vodstvo prevzel novembra 1989. S tem se je okrepila povezava z nastajajočo koalicijo Demos in programom slovenske državne suverenosti.
»Prva opozicijska stranka«
SDZS se v zgodovinopisju pogosto označuje za prvo organizirano opozicijsko stranko v povojni Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Oznaka je smiselna, če je merilo formalna, javna politična organizacija zunaj režimskih družbenopolitičnih organizacij. Primerjave pa morajo upoštevati, da so pred tem že delovale neformalne opozicijske, kulturne, mirovne in delavske mreže ter druge politične pobude.
Trditve, da je bila »prva stranka« ustanovljena že med stavko decembra 1987, združujejo pobudo in formalno ustanovitev. Zgodovinski pomen zveze je jasnejši, če ohranimo obe stopnji.
Imena in poznejša genealogija
SDZS ni isto kot Slovenska demokratična zveza (SDZ), ustanovljena 11. januarja 1989. Zapis ZSSS iz leta 2023 obe organizaciji napačno zamenja. SDZS se je pozneje preimenovala v Socialdemokratsko stranko Slovenije, iz nje pa se je razvila današnja Slovenska demokratska stranka. Kontinuiteta organizacije ne pomeni, da je bil njen poznejši ideološki profil že v celoti določen leta 1989; zgodovinopisje dokumentira premik od izrecno zahodnoevropske socialdemokratske identitete proti drugačni desnosredinski usmeritvi.
Medijsko gradivo
- Medij 4251: plakat za ustanovni zbor z datumom, krajem in programskimi poudarki; dokumentarni vir za razmerje med politično zvezo in neodvisnimi sindikati.
- Medij 3753: predsedstvo ustanovnega zbora 16. februarja 1989; fotograf Tone Stojko, hrani MNZS.
- Medij 4350: pogled na udeležence in oder ustanovnega zbora; fotograf Tone Stojko, hrani MNZS.
Gradivo je vizualno pregledano in raziskovalno katalogizirano, zaradi neurejenih pravic pa ni vstavljeno v stran.
Viri
- E-enciklopedija: »Ustanovitev Socialdemokratske zveze Slovenije«.
- Litostroj, december 1987, str. 2–4.
- Litostroj, april 1988, str. 2.
- Litostroj, december 1988, str. 2.
- Naša luč, februar 1989, str. 7, celotni sočasni ponatis Mladinine objave.
- France Tomšič, »Moj pogled na družbeno-politične spremembe v Sloveniji v letih 1987–1992«, 2002, str. 75–76, udeleženski vir.
- Andrej Magajna, intervju za Reporter, 2. februar 2020, udeleženski vir.
- Božo Repe in Bojan Balkovec, »Na volitve gremo zato, da zmagamo«, 2020, str. 128.
- Matej Stele, Dr. Jože Pučnik, diplomsko delo, 2012, str. 39 in op. 151.
- Milan Balažic, »Zgodovinska vloga Franceta Tomšiča«, 2014, udeležensko-politična retrospektiva.
- Božo Repe, Slovenci v osemdesetih letih.
- Jurij Hadalin, »Kaj bi rekel Henrik Tuma? Od Socialdemokratske stranke Slovenije do Slovenske demokratske stranke«.
- Milan Zver, Dvajset pomladi SDS, strankarska retrospektiva.