Tajni sestanek opozicijskih pobudnikov 4. decembra 1988
France Tomšič je leta 2002 opisal tajni sestanek 24 ljudi, ki naj bi bil v nedeljo, 4. decembra 1988, v učilnici študentskega doma pod Rožnikom. Po njegovem pričevanju ga je sklical iniciativni odbor Socialdemokratske zveze Slovenije, ker je po obsodbi četverice želel pospešiti politično demokratizacijo. Najpomembnejši sprejeti sklep naj bi bilo skupno prizadevanje za čimprejšnjo parlamentarno demokracijo.
Dogodek je pomemben, ker pokaže stik med delavsko-politično pobudo iz Litostroja, nastajajočo Socialdemokratsko zvezo Slovenije, novorevijaškim krogom, kmečkim gibanjem, kulturniki in študentsko organizacijo. V kratkem geslu E-enciklopedije o ustanovitvi SDZS ni opisan.
Poimensko navedena mreža
Tomšič je poimensko navedel 16 od 24 navzočih: Andreja Magajno, Gorazda Drevenška, Matjaža Šinkovca, Dimitrija Rupla, Franceta Bučarja, Sama Resnika, Rudija Šeliga, Vena Tauferja, Petra Jambreka, Ivana Omana, Ivana Pučnika, Toneta Peršaka, Miroslava Garba, Ivana Urbančiča in Boštjana M. Zupančiča. Tomšič je bil šestnajsti poimensko razvidni udeleženec, ker piše v prvi osebi množine.
Seznam ne dokazuje, da so vsi navzoči postali člani SDZS ali podprli njen poznejši celotni program. Dokazuje Tomšičevo retrospektivno predstavo o sestavi sestanka in o prepletanju opozicijskih mrež. Za preostalih osem oseb imena v pregledanem viru niso navedena.
Kaj je potrjeno in kaj še manjka
Tomšičev prispevek je neposredno pričevanje udeleženca, vendar je nastal štirinajst let pozneje. Matej Stele je sestanek leta 2012 vključil v diplomsko delo, a ga v opombi povzema iz istega Tomšičevega besedila; to ni neodvisna potrditev.
Pet dni po zatrjevanem sestanku je Mladina objavila poimensko izjavo Tomšiča, Drevenška in Magajne. Ta sočasni dokument je prvi pregledani javni dokaz delujočega političnega iniciativnega odbora. Hkrati pravi, da je predlog iz decembra 1987 dotlej ostal neuresničen. Magajna je leta 2020 prav 9. december določil kot začetek javnega organiziranega delovanja, formalni začetek pa postavil na ustanovni zbor 16. februarja 1989.
Najverjetnejša razlaga je zaporedje različnih organizacijskih pragov: tajni povezovalni sestanek 4. decembra, javna predstavitev odbora 9. decembra, programski korak 15. decembra in formalna ustanovitev 16. februarja. Dokončna potrditev prvega praga zahteva vabilo, zapisnik, korespondenco ali drug sočasni arhivski dokument.
Programski korak 15. decembra
Tomšič navaja, da je do 15. decembra 1988 pristopno izjavo podpisalo že več kot 500 članov, vodstvo odbora pa je sprejelo osnutek nacionalnega programa in ga razširjalo kot plakat. Božo Repe in Bojan Balkovec prav tako datirata sprejem osnutka na 15. december. Njuna opomba ob odstavku pa ne navede neposrednega primarnega vira za ta datum. Ohranjeni plakat potrjuje vsebino programa, ne pa sam po sebi celotnega postopka sprejema ali števila podpisnikov.
Medijsko gradivo
Fotografija samega tajnega sestanka ni bila najdena. Za prihodnjo vizualno dopolnitev so najprimernejši dokumentarni kandidati morebitno vabilo ali zapisnik sestanka, stavba študentskega doma pod Rožnikom ter plakat iniciativnega odbora z nacionalnim programom. Plakat je že ohranjen kot raziskovalna kopija, vendar pravice za objavo niso urejene.
Viri
- France Tomšič, »Moj pogled na družbeno-politične spremembe v Sloveniji v letih 1987–1992, pri katerih sem sam aktivno sodeloval«, v Slovenska osamosvojitev 1991, 2002, str. 75–76; udeleženski vir.
- Naša luč, februar 1989, str. 7; sočasni ponatis Mladinine objave z dne 9. decembra 1988.
- Andrej Magajna, intervju za Reporter, 2. februar 2020; udeleženski vir o pomenu datumov.
- Božo Repe in Bojan Balkovec, »Na volitve gremo zato, da zmagamo«, 2020, str. 128.
- Matej Stele, Dr. Jože Pučnik, diplomsko delo, 2012, str. 39 in op. 151; izpeljani vir.