Matjaž Hanžek

Oseba je navedena v vhodnem geslovniku oseb portala Slovenska pomlad.

Pesnik, sociolog in terenski zagovornik človekovih pravic

Matjaž Hanžek (roj. 13. avgusta 1949 v Slovenj Gradcu) je pesnik, sociolog in zagovornik človekovih pravic. Strokovna umetnostnozgodovinska sinteza ga uvršča med sodelavce gibanja OHO, institucionalni viri pa tudi v okolja Radia Študent, Tribune, ŠKUC-a in Problemov. Barviti šolski zapleti, sežig zastave leta 1968 in druge podrobnosti zgodnjih let izvirajo predvsem iz profila Jureta Trampuša v Mladini leta 2001. Portalno geslo temu profilu po zaporedju in značilnih anekdotah skoraj dobesedno sledi, ne da bi ga navedlo. Dve objavi iste pripovedi zato nista dve neodvisni potrditvi.

Uradna biografija Varuha navaja diplomo iz sociologije leta 1977 in zaposlitev v institucionalni liniji družbenega planiranja in makroekonomskih analiz med letoma 1978 in 2001. V njej pa je tudi preverljiva napaka: predhodnik se ni preimenoval v UMAR leta 1980. Uradova lastna zgodovina določa reorganizacijo in ime ZMAR leta 1991 ter ime UMAR leta 1994. Popravek institucionalnega imena ne izpodbija Hanžkove zaposlitve pri organizacijskih predhodnikih in je razčlenjen v indeksu.

Prvo neposredno dokazano dejanje v pregledanem demokratizacijskem korpusu je peticijska akcija od 11. do 13. junija 1984. Objavljeni dokumentni viri Hanžka skupaj s Franetom Adamom, Zojo Skušek-Močnik in Rastkom Močnikom uvrstijo med najdejavnejše zbiralce podpisov zaradi procesa proti beograjski šesterici. Zbiranje podpisov ni avtomatično avtorstvo peticije ali vodenje celotne akcije. Ramšakova znanstvena rekonstrukcija ga leta 1989 uvrsti med slovenske soustanovitelje Odbora za varstvo človekovih pravic na Kosovu, skupaj s kulturniki, aktivisti in predstavniki Albancev v Sloveniji.

Sočasni Gorenjski glas 7. novembra 1989 omogoča natančnejšo razdelitev vlog na terenu. Matjaža Hanžka in Antoina Garapona imenuje delegacija Mednarodne federacije za človekove pravice, Ali oziroma Aleksander Žerdin pa ju spremlja kot novinar. Garapon je poročal, da so 2. novembra v Prištini videli nasilje in žrtve, ter o grožnji Hanžku; identiteto domnevnega grozilca kot pripadnika zveznega SUP je časnik označil le kot neuradno informacijo. Neposredno opažanje, poročana grožnja in neuradna identifikacija zato ostajajo ločene dokazne ravni. Trojica je poslala protestne telegrame več naslovnikom, Hanžek pa je razmere ocenil kot stopnjevanje v državljansko vojno, morda že kot vojno. To je njegova datirana ocena, ne nevtralna pravna opredelitev.

Profil Mladine in portal dodajata dramatično zgodbo o vstopu v prištinsko bolnišnico v zdravniški obleki. Sočasni članek potrjuje misijo, ne pa te epizode, zato ostaja atribuirana poznejšemu profilu. Bolj trdno je dokumentiran ženevski nastop. Zapisnik Komisije OZN za človekove pravice Hanžka 5. marca 1990 navede kot govorca Mednarodne federacije za človekove pravice. Predstavil se je kot član slovenskega odbora, izrekel sožalje ob umoru Enverja Hadrija, obsodil napade na mirne pripadnike albanske manjšine ter pozval k dialogu, preiskavi umora in neodvisnemu posredovanju. Portal in Mladina dogodek nenatančno imenujeta zasedanje FIDH: gostiteljski forum je bila Komisija OZN, FIDH pa nevladna organizacija, pod katere oznako je nastopil.

Uradna časovnica potrjuje izvolitev Hanžka za varuha človekovih pravic 21. februarja 2001 s 73 glasovi za in tremi proti ter šestletni mandat. Začetek njegovega urednikovanja Poročila o človekovem razvoju pa viri postavljajo v leto 1997 oziroma 1998; brez pregledanih kolofonov letnih poročil neskladja ne izravnavamo. Uradni volilni rezultat potrjuje še izvolitev v Državni zbor leta 2014, vendar zasebnega naslova iz volilne objave ne prenašamo. Celotni register trditev ločuje sočasna dejanja, govorčev pogled, poročilo druge osebe, neuradno informacijo in poznejšo biografsko anekdoto.

Hanžek in Franci Zagoričnik leta 1983

Dva bradata moška z vrečkama med hojo ob avtobusu

Črno-beli navpični zunanji posnetek prikazuje dva bradata moška med hojo. Levi nosi očala, oba držita plastični vrečki, za njima so avtobus in visoke mestne stavbe, spodaj desno pa velik muzejski vodni žig. Izvorni napis osebi identificira kot Matjaža Hanžka desno in Francija Zagoričnika, prizor datira v november 1983 v Kranju ter ga pripiše Janezu Bogataju in hrambi MNZS; vidna podoba teh metapodatkov ne dokazuje. Vir: priponka 3503; lokalna kopija data/viri/mediji/3503-jb-83102_7.jpg; stanje pravic: zahteva pisno dovoljenje. Uporaba v zasebnem raziskovalnem wikiju ni dovoljenje za javno reprodukcijo.

Opis, lokalna pot, izvor in stanje pravic so v data/raziskava/hanzek-1949-mediji.csv.

Viri