Slovenska pomlad

Odvetniki iz Slovenije branijo rudarje iz Starega trga

3 min. branja

Odvetniki iz Slovenije branijo rudarje iz Starega trga

Datum v vhodnem geslovniku: 1988-10-30

Preverjeni datum obravnavanega dogodka: 1989-10-30. Tedaj se je začel glavni proces pred Okrožnim sodiščem v Titovi Mitrovici. Vhodni datum 30. oktober 1988 je za eno leto prezgoden in nasprotuje tudi besedilu portalnega gesla.

Preverjena kronologija, obseg pravne pomoči in razplet

Proces proti Azemu Vllasiju in trinajstim soobtoženim se je pred Okrožnim sodiščem v Titovi Mitrovici začel 30. oktobra 1989, ne leta 1988. Sočasna Borba je dan pred razglasitvijo sodbe zapisala, da je glavna obravnava trajala 68 delovnih dni z več prekinitvami kot obravnavnimi dnevi. Tožilstvo je štirinajsterico bremenilo »kontrarevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve«, obramba pa je zahtevala oprostitev, ker je proces montiran, političen in dokazno prazen. Sodišče je 24. aprila 1990 vseh štirinajst oprostilo; Vllasi je bil takoj izpuščen. Poimenski seznam je na strani Obtoženi v procesu v Titovi Mitrovici 1989-1990.

Slovensko četverico so sestavljali Peter Čeferin, Miha Kozinc, Jože Hribernik in Andrej Razdrih. Časovno najbližji dostopni arhivski povzetek njihove skupne vloge ne opisuje kot samostojno zamenjavo kosovskih zagovornikov, temveč kot strokovno pomoč albanskim kolegom, ki so branili materialno šibkejše rudarske obtožence. To je pomembna natančnost: kratek naslov »branijo rudarje« je vsebinsko upravičen, vendar še ne pove, kdo je imel katero pooblastilo.

Za Čeferina obstaja neposrednejši dokaz. Rudar Avdi Uka se je leta 2021 spominjal, da ga je slovenski odvetnik sam izbral, ker je bil neizobražen oče desetih otrok, ga zastopal pro bono in s pritožbo dosegel obisk žene in otrok v zaporu. Uka ga imenuje fonetično, kontekst in poznejša navedba Petra Čeferina pa identiteto potrdita. S tem je Čeferinova neposredna obramba Uke dokazana; razporeditev preostalih treh odvetnikov po klientih ostaja odprta.

Vojko Volk, tedanji sekretar Sveta za varstvo človekovih pravic, je leta 2009 povedal, da je četverico organiziral in od slovenskih podjetij ter delovnih organizacij zbral 20.000 nemških mark za obrambo. Njegov spomin, da so odvetniki vse vrnili, ker gostitelji niso dovolili plačati niti hotela, je dragocen udeleženski vir, vendar znesek še nima sočasnega računovodskega potrdila. Ramšak po arhivskem Čeferinovem dopisu pojasni, da so zbrana sredstva pokrivala materialne stroške četverice, ne Vllasijeve osebne obrambe.

Odvetniki so poročali o oviranju lokalnih sodnih oblasti, pritiskih na priče in kršitvah pravic obtožencev. Njihova pomoč je bila hkrati strokovno dejanje, človekova solidarnost in poseg v politično zlorabo kazenskega prava. Poznejše Volkovo ločevanje med »političnim« Cankarjevim domom in »izključno humanim« odvetniškim dejanjem je razumljiva moralna samorazlaga, ne pa nevtralna ločnica: že sočasna slovenska izjava je proces izrecno povezala z zahtevo po pravni državi in odpravi političnih kazenskih členov. Širši lok je na strani Slovenska solidarnost s Kosovom 1989-1990.

Odprto licencirana poznejša medija

Prva fotografija prikazuje rudarje med počitkom v Starem Trgu leta 2011. Kaže avtentično podzemno delovno okolje, vendar ne stavke ali obtožencev iz leta 1989.

Rudarji v Starem Trgu leta 2011

Fabio Walser, 31. maj 2011, CC BY-SA 3.0, Wikimedia Commons.

Druga fotografija prikazuje Azema Vllasija s poslovno torbo na mestnem stopnišču. Opisna stran ga identificira, ne datira pa zgodovinskega prizora; leto 2019 v metapodatkih označuje digitalno reprodukcijo. Fotografija zato ni dokaz procesa.

Azem Vllasi na nedatiranem reportažnem posnetku

Stevan Kragujević / Tanja Kragujević, CC BY-SA 4.0, dovoljenje VRTS, Wikimedia Commons.

Viri

Dodatni preverjeni viri

Graf povezav

Povratne povezave