Miha Brejc
Miha oziroma Mihael Brejc (rojen 15. novembra 1947) je 1. novembra 1990 prevzel vodenje Službe državne varnosti, ki se je med njegovim mandatom preoblikovala v Varnostno-informativno službo. Natančni dan navaja poznejši časopisni pregled; mesec, kontinuiteto funkcije in preimenovanje maja 1991 potrjujejo muzejska publikacija, Slovenska biografija in Brejčevo pričevanje. Za zgodovino osamosvojitve je pomemben zaradi reformiranja podedovane tajne službe, njenega obveščevalnega dela ob osamosvajanju in poznejših pričevanj o tehničnem ter kadrovskem ustroju SDV.
Preoblikovanje službe 1990–1991
Brejc je leta 2010 povedal, da je po prevzemu novembra 1990 takoj začel spreminjati zakon, odpravil delo na »notranji problematiki«, odpustil približno 200 ljudi in postavil nove temelje obveščevalne službe. Začetek zakonodajnega dela je potrjen z vladnim predlogom sprememb Zakona o notranjih zadevah z dne 28. novembra 1990. Ta je stari 11. člen opisal kot ohlapen, uporabo neobjavljenih zveznih predpisov pa kot ureditev brez ustrezne zakonske podlage.
Sprememba je bila pravno dokončana spomladi 1991: novi 11. člen je odločanje o telefonskem nadzoru prenesel na sodišče. Uradni odgovor RSNZ marca 1991 pa kaže, da je SDV med prehodom še ravnala po starem členu. Danilo Utenkar je Brejčev intervju 2. marca v Delu objavil pod naslovom »Prisluškujemo 80 telefonskim naročnikom«. To poznejšo Brejčevo pripoved o takojšnjem prelomu dopolnjuje z dokazom postopnega institucionalnega prehoda. Ker javna kopija časnika vsebuje le naslovno napoved, še ni mogoče ugotoviti časovnega obsega in kategorij teh ukrepov.
Vmesni delilniki
Brejc je leta 2010 razložil, da so bili poštni delavci, zadolženi za »vmesne delilnike«, službeno povezani s SDV. Delilnike je opisal kot točke, kjer so se pri telefonskem vozlišču stikale žice in kjer je bilo treba povezavo za prisluškovanje fizično preklopiti. Njegovo pričevanje razloži funkcijo, ki jo omenja kranjski zaznamek 17. septembra 1990, ne dokazuje pa zmogljivosti ali dejanske uporabe konkretnega delilnika PTT Kranj.
Poznejši spomin
Brejčev opis iz leta 2010 je udeležensko pričevanje in reformska samopredstavitev. Posebej dragocen je tam, kjer pojasnjuje tehnični postopek, ki je v uradnih dokumentih ostal brez razlage. Trditve o številu odpuščenih, uničenju arhiva in obsegu mreže sodelavcev je treba pred uporabo kot dejstva preveriti z neodvisnim kadrovskim in arhivskim gradivom.
Denis Čaleta je istega leta na podlagi Brejčeve knjige Vmesni čas zapisal, da je SDV ukrepe na »notranji problematiki« opustila že ob koncu leta 1989, neformalno reorganizacijo pa datiral od marca 1990 do začetka 1991. To opozarja, da preoblikovanja ni mogoče v celoti pripisati enemu novembrskemu kadrovskemu rezu. Hkrati ne dokazuje prenehanja vseh prisluhov, saj je »notranja problematika« ožja kategorija.
Guštinova zgodovinopisna rekonstrukcija dodatno loči javni, pravni in organizacijski del spremembe. Po takrat objavljeni izjavi naj bi število nadzorovanih oseb do konca 1990 močno padlo glede na približno 460 leta 1988, nova oblast pa je z vzpostavitvijo ločenega Varnostnega organa RSLO zmanjšala odvisnost od SDV. To podpira postopno preobrazbo, ne predstave, da je bila stara služba na en dan preprosto odpravljena.
Leta 2004 je Brejc v sporu o nadzoru številk LDS trdil, da VIS pod njegovim vodstvom posebnih metod ni uporabljala brez sodne odredbe. Za primer iz leta 1992 je navedel Bavčarjev predlog in trimesečno sodno odobritev. Nasprotna stran ni zatrjevala nezakonitosti, temveč politični motiv. Brez samih odredb in poročil nadzornih komisij wiki ne razsoja o tarči; primer uporablja za razliko med formalno zakonitostjo, sorazmernostjo in političnim namenom.
Mediji
Ohranjeni so studijski dvoposnetek intervjuja, dva Brejčeva portreta in naslovnica njegovega romana Igralec ragbija. Starejši črno-beli portret iz fototeke Vojaškega muzeja Slovenske vojske prikazuje mlajšega Brejca v suknjiču, beli srajci in metuljčku; datum na podobi ni naveden. Vizualni opisi in provenienca so v data/raziskava/sdv-vis-mediji.csv ter data/viri/sekundarni/telefonski-nadzor-spomin/brejc-2010/README.md; zaradi neurejenih pravic podobe niso objavljene v wikiju.
Viri
- Miha Brejc: »Zame je Josip Broz Tito zločinec«, intervju TV AS, 25. november 2010.
- Predlog sprememb Zakona o notranjih zadevah, Poročevalec 23/1990, PDF str. 20.
- Vprašanje Darje Lavtižar-Bebler in odgovor RSNZ, Poročevalec 11/1991, PDF str. 25.
- Prva stran Dela, 2. marec 1991, naslovna napoved intervjuja Danila Utenkarja.
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notranjih zadevah, 1991, 3. in 20. člen.
- Denis Čaleta, »Intelligence Errors of the Yugoslav People’s Army …«, Studia Historica Slovenica 10/1 (2010), PDF str. 176–177.
- Damijan Guštin, »Varnost in demokratična preobrazba«, 2012, tiskane str. 114–115.
- Slovenska biografija: Brejc, Mihael.
- Meta Roglič, »Kadrovski prepihi v Sovi«, Dnevnik, 24. marec 2012.
- »Brejc zanikal Biščakove trditve«, Delo, 20. avgust 2004.