Novi kolektivizem
Novi kolektivizem je oblikovalska skupina kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK), ustanovljena leta 1984. V javnosti je najbolj znana po predlogu celostne podobe dneva mladosti leta 1987, ki je sprožil plakatno afero.
Mladinina retrospektiva kot avtorje spornega plakata navede Romana Uranjeka, Dejana oziroma A. D. Kneza, Darka Pokorna in Mirana Moharja. Ta poimenski podatek je dobro podprt z muzejsko in umetnostnozgodovinsko literaturo, vendar zanje še niso avtomatično ustvarjene osebne strani: skupno avtorstvo plakata ne zadostuje za varno združitev z morebitnimi soimenjaki v drugih seznamih.
Metoda
Skupina je uporabljala apropriacijo, montažo in recikliranje podob iz politične, umetnostne in popularne zgodovine. Pri plakatu za dan mladosti je predelala Kleinovo nacistično propagandno sliko iz leta 1936 tako, da je njene simbole zamenjala z jugoslovanskimi in slovenskimi. Po razkritju je vztrajala, da je tak postopek način govora o travmah fašizma, stalinizma, dogmatizma in represije, ne njihovo slavljenje.
To avtorsko pojasnilo je pomemben primarni položaj v sporu, ni pa edina mogoča razlaga dela. Že leta 1987 so nekateri komentatorji plakat branili kot prispevek k demokratični javnosti, drugi pa so njegovo delovanje razlagali psihoanalitično in zavračali neposredno enačenje umetniške metode s političnim programom demokratizacije.
Institucionalna razmejitev
Novi kolektivizem ni bil organ ZSMS. ZSMS je naročila oziroma organizirala natečaj in pozneje pod pritiskom umaknila izbrani predlog; umetniška skupina je izdelala podobo in zagovarjala svojo metodo; žirija ter zvezna komisija sta izdelek izbrali in potrdili. Ločevanje teh ravni preprečuje, da bi bila celotna afera pripisana eni volji.
Viri
- Moderna galerija, NSK od Kapitala do kapitala, 2015, str. 78–79.
- dLib: Dan mladosti, 1987.
- Jure Trampuš, »Plakatna afera«, Mladina, 2007.
- Marjan Horvat, Acta Histriae 29/1, 2021, str. 226–230.
Odprto
Za popolno institucionalno geslo manjkajo ustanovni dokument, natančna razdelitev avtorskih nalog pri plakatu in palici ter arhivski zapis pravnega razpleta. Poznejši kuratorski eseji so uporabni za recepcijo, ne pa kot samostojen dokaz prvotnega skupinskega namena.