Krt
Krt oziroma Knjižnica revolucionarne teorije je bila knjižna zbirka in uredniško središče v institucionalnem okolju Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Njena zgodovinska vloga za slovensko pomlad ni samo v vsebini objavljenih knjig, ampak tudi v uredniški, javni in organizacijski infrastrukturi, ki je povezovala kritične intelektualne, kulturne in civilnodružbene pobude.
Institucionalni okvir
Kolofon Antologije anarhizma iz leta 1986 kot ustanovitelja navede Republiško konferenco ZSMS in Univerzitetno konferenco ZSMS Ljubljana, kot izdajatelja pa Krt pri Univerzitetni konferenci ZSMS na Kersnikovi 4. Glavni urednik je bil Mitja Maruško, odgovorna urednica Snežana Štabi. Uredništvo so sestavljali Miha Dešman, Mojca Dobnikar, Slavko Gaber, Ervin Hladnik-Milharčič, Igor Kramberger, Marjan Ogrinc, Igor Omerza, Borut Šuklje in Janez Šušteršič.
To je sestava, ki jo neposredno potrjuje izdaja iz leta 1986. Brez dodatnega dokumenta je ni dovoljeno predstavljati kot nespremenjeno sestavo leta 1988.
Založniška in javna dejavnost
Seznam v istem kolofonu kaže vsebinsko razpon zbirke: poleg klasičnih marksističnih besedil je objavljala dela o študentskem gibanju, stalinizmu, ženskah, punku, mladinskih subkulturah, urbanizmu, politični ekonomiji zdravja, cenzuri, civilni družbi, šolski reformi in anarhizmu.
Strokovna recenzija iz leta 1984 pokaže še dejavnost zunaj samega tiska. Uredništvo je knjigo Jasne Fischer javno predstavilo v delovnem kolektivu Saturnus, v Mariboru skupaj z Marksističnim centrom univerze in gledališčem Ane Monro v obliki pouličnega happeninga ter sodelovalo v razpravi Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Krt je torej deloval tudi kot posrednik med raziskovanjem, delovnimi okolji, alternativno kulturo in širšo javnostjo.
Povezava z Odborom leta 1988
Sočasna izjava z dne 1. junija 1988 med organizacijskimi podpisniki ob protestu proti aretaciji Janeza Janše izrecno navede Uredništvo založbe KRT. Prvo sporočilo Odbora z dne 4. junija pojasni, da so Odbor za varstvo pravic Janeza Janše prejšnji večer ustanovili podpisniki izjave z dne 1. junija in tisti, ki so se jim pridružili pozneje. Zato je mogoče Krt zanesljivo uvrstiti v ustanovitveno organizacijsko omrežje Odbora.
Vhodno geslo KRT 1988 in datum 3. junij 1988 sta tako razložena kot institucionalni posnetek tega omrežja, ne kot datum ustanovitve Krta ali kot poseben dogodek založbe. Povezava na ravni uredništva ne dokazuje, da so vsi njegovi člani imeli povsem enaka politična stališča.
Ali Žerdin v poznejši omrežni analizi Krt uvršča med uredniška in intelektualna jedra oporečniškega omrežja sredi leta 1988. Posebej poudari dvojno naravo okolja ZSMS: zagotavljalo je pravno-formalni okvir več medijem, uredništvom in gibanjem, ki so lahko znotraj obstoječih institucij razvijala politično kritiko in avtonomno javnost.
Leto 1988: druga sled
Uradna biografija Mihaela Dešmana na Fakulteti za arhitekturo navaja, da je Krt leta 1988 prejel Plečnikovo nagrado za delo na področju teorije arhitekture. To je relevanten podatek o letu 1988, vendar trenutno ni dokazov, da bi vhodna oznaka »KRT 1988« pomenila podelitev te nagrade; neposredna povezava z datumom 3. junij kaže na Odbor.
Medijski viri (neobjavljeni)
Arhivski posnetek druge strani izjave z dne 1. junija je za geslo najmočnejši vizualni kandidat, ker na njem berljivo stoji »Uredništvo založbe KRT«. Gre za črno-belo reprodukcijo tipkanega seznama podpisnikov. Lokalna raziskovalna kopija je ohranjena, vendar je zaradi neurejenih pravic ni dovoljeno uporabiti kot objavljeno ilustracijo brez poznejše presoje.
Viri
- Izjava civilnodružbenih organizacij in medijev ob aretaciji Janeza Janše, 1. junij 1988, arhivski posnetek z navedbo Arhiva RS,
SI AS 1289, tehnična enota 13: prva stran, seznam podpisnikov. - Sporočilo Odbora za varstvo človekovih pravic št. 1, 4. junij 1988.
- Antologija anarhizma, 2. del, Krt 37/38, 1986, kolofon in seznam izdaj, PDF str. 182–183: digitalna kopija.
- Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 24 (1984), PDF str. 164–165, tiskani str. 169–170: digitalna kopija.
- Ali Žerdin, »Omrežje nastajajoče slovenske opozicije in krogi Franceta Bučarja«, v France Bučar med politiko in pravom (2025), PDF str. 46–47, tiskani str. 44–45: digitalna kopija.
- Fakulteta za arhitekturo UL: Mihael Dešman, institucionalna biografija, dostop 15. avgusta 2026.
