| Status dokumenta | Civilnodružbene teze v skupni publikaciji DSP in sociološkega društva. | Predvolilni delovni osnutek 164 členov; sprejel Zbor, v program prevzel Demos. | Strokovni delovni osnutek 31. avgusta; komisijsko preoblikovan osnutek 12. oktobra za javno razpravo. | Najvišji pravni akt, sprejet in razglašen 23. decembra. | Ne gre za štiri enakovredne ustave, temveč za različne stopnje in nosilce. | Pisateljska naslovnica; Nastajanje ustave 2001/2021 |
| Suverenost in samoodločba | Trajna samoodločba vključuje združevanje in odcepitev; oblast pripada ljudstvu. | Poznejši uradni povzetki mu pripisujejo samostojno državo in referendum; celotno besedilo še manjka. | Slovenija je suverena država na neodtujljivi pravici naroda do samoodločbe. | Država vseh državljank in državljanov temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. | Temeljna kontinuiteta je močna, končna formulacija pa poveže narodno podlago z državljansko državo. | Pisateljska str. 85–86; Podvin 1.–3. člen; Ustava 1.–3. člen |
| Referendum in ustavna sprememba | Uporaba samoodločbe in vsaka sprememba ustave sta vezani na referendum. | Zbor je zahteval, naj se nova ustava sprejme na referendumu. | Osnutek je predvideval potrditev nove ustave na referendumu in z njo ustavno osamosvojitev. | Ustava je bila sprejeta skupščinsko; referendum za poznejšo spremembo je obvezen le na zahtevo 30 poslancev. | Referendumska legitimnost je prešla na plebiscit 1990, končni ustavni postopek pa je postal manj avtomatično referendumski. | Pisateljska str. 86 in 107; osnutek 163.–164. člen; Ustava 168.–171. člen |
| Politični sistem | Politični pluralizem brez vodilne stranke; delitev oblasti; enodomna skupščina in interesno-lokalni senat. | Pet poglavij in izdelana državna ureditev; natančna primerjava čaka izvirnik. | Parlamentarna ureditev in delitev oblasti; komisija je razpravljala o eni ali dveh domovih. | Delitev oblasti, državni zbor in državni svet z omejenimi pristojnostmi. | Končni državni svet kaže pozno, modificirano vrnitev zamisli iz Tez, ne preprostega prepisa. | Pisateljska str. 104–109; Cerar 2025; Ustava 3. in 80.–101. člen |
| Človekove pravice | Obsežen neposredno uporaben katalog, odprava smrtne kazni, enakost izrecno tudi glede spolne usmerjenosti. | Temeljno poglavje pravic človeka in državljana; celotna primerjava čaka izvirnik. | Neposredna uporaba pravic, sodno varstvo, odprta kategorija osebnih okoliščin in ugovor vesti. | Katalog človekovih pravic je osrednji del; odprta kategorija druge osebne okoliščine omogoča razvoj varstva. | Vrednotna kontinuiteta je močna, posamezne formulacije in sistematika pa so se spremenile. | Pisateljska str. 85–100; Podvin 13.–63. člen; Ustava 14.–65. člen |
| Lastnina in socialna država | Več enakopravnih oblik lastnine, socialna funkcija, javna in zasebna pobuda, socialne pravice in soupravljanje. | Uradni povzetek poudarja večjo normativno izdelanost; celotna primerjava čaka izvirnik. | Zasebna in javna lastnina ob družbeni/socialni funkciji; ločeno poglavje ekonomskih in socialnih razmerij. | Pravna in socialna država; zasebna lastnina, gospodarska in socialna razmerja ter socialna funkcija lastnine. | Demokratični prelom ni bil ustavno zasnovan kot socialno nevtralna privatizacija. | Pisateljska str. 101–104; osnutek 64.–79. člen; Ustava 2., 33. in 66.–79. člen |
| Narodni skupnosti in jeziki | Madžarščina in italijanščina sta lokalno enakopravna uradna jezika; manjšinsko varstvo je obsežno. | Poglavje pravic; natančna formulacija čaka izvirnik. | Razprava niha med izrazoma manjšina in skupnost, toda ohranja jezikovne, kulturne in predstavniške pravice. | Avtohtoni italijanski in madžarski skupnosti imata ustavno zagotovljene posebne pravice in zastopanost. | Jedro varstva je kontinuirano, terminologija in pravna izdelanost sta se spreminjali. | Pisateljska str. 87 in 96–99; osnutek 59.–63. člen; Ustava 5., 11. in 64. člen |
| Vera in država | Svoboda združevanja zajema versko združevanje; veroizpoved je varovana osebna okoliščina. | Natančna ureditev čaka izvirnik. | Osnutek sprva govori o ločitvi Cerkve od države in svobodi verskih skupnosti; javna razprava problematizira izraz in enakopravnost. | Država in verske skupnosti so ločene; skupnosti so enakopravne in svobodne. | Končna nevtralna množinska formulacija je rezultat politične in javne redakcije, ne gotovost od začetka. | Pisateljska str. 86; osnutek 5. člen; Ustava 7. člen |
| Obramba in mir | Obramba domovine je dolžnost; zunanja politika naj sledi miroljubnemu sodelovanju in omejitvam trgovine z orožjem. | Natančna ureditev čaka izvirnik. | Vojaška oziroma obrambna dolžnost in ugovor vesti; varnost naj izhaja iz mirovne politike in kulture nenasilja. | Ohranjena sta alternativna obrambna dolžnost in mirovna usmeritev pod parlamentarnim nadzorom. | Končna ustava združi sposobnost obrambe z mirovno vrednostjo; demilitarizacija ni postala njen pogoj. | Pisateljska str. 87 in zaključne teze; osnutek ter Ustava 123.–124. člen |
| Avtorstvo in legitimnost | Dvanajst poimensko navedenih redaktorjev ob širšem gradivu. | Sedemčlanska strokovna mreža z dvema koordinatorjema; sprejem Zbora in programski prevzem Demosa. | Imenovana strokovna skupina, dejanska Podvinska šesterica, tajnik, koordinator, 25-članska komisija in javnost. | Demokratično izvoljena tridomna skupščina; 207 za razglasitev, 6 proti, 7 vzdržanih. | Naziv enega človeka kot avtorja celotne ustave je spominska bližnjica, ne opis dokumentirane geneze. | Tiskana str. 84; Viri 18 str. 227; Podvin str. 1–2; Nastajanje 2021 |