data/raziskava/josip-vidmar-1895-trditve.csv

18 vrstic, 11 stolpcev

Prenesi izvirni CSV

claim_identitydateclaimclaim_typesource_idsource_urlsource_locationsource_genrestatusnote
jvid-001Josip Vidmar1895-10-14Josip Vidmar se je rodil 14. oktobra 1895 v Ljubljani.biografijaSBL-VIDMARhttps://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi783877/biografska glavastrokovni-biografski-leksikonpreverjenoIsti vir potrjuje identiteto po poklicih in javnih funkcijah.
jvid-002Josip Vidmar1992-04-11Josip Vidmar je umrl 11. aprila 1992 v Ljubljani.biografijaSBL-VIDMARhttps://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi783877/biografska glavastrokovni-biografski-leksikonpreverjeno
jvid-003Josip Vidmar1932V Kulturnem problemu slovenstva je Vidmar zagovarjal slovensko kulturno samobitnost proti jugoslovanskemu unitarizmu.intelektualna-zgodovinaSBL-VIDMARhttps://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi783877/razdelek o tridesetih letihstrokovni-biografski-leksikonpreverjeno-po-sekundarnem-viruIzvorno delo zagovarja zvestobo slovenstvu in jugoslovanski državi; kulturne avtonomije leta 1932 ni dovoljeno preimenovati v že izdelan program državne odcepitve.
jvid-004Josip Vidmar1941-04Vidmar je sodeloval pri ustanovitvi Protiimperialistične oziroma Osvobodilne fronte in nato zasedal vodilne funkcije odporniškega gibanja.politicna-vlogaSBL-VIDMARhttps://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi783877/biografski razdelek o drugi svetovni vojnistrokovni-biografski-leksikonpreverjeno-po-biografskem-viruPoimenovanje, datum in organizacijski razvoj OF so samostojen zgodovinopisni problem; osebna stran ne uporablja hiše ali poznejšega praznika kot dokaz natančnega dneva.
jvid-005Josip Vidmar1948Portal navaja, da je Vidmar po resoluciji Informbiroja podprl Titovo politiko in postal član Komunistične partije.politicna-vlogaEENC-503https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/vidmar-josip-14-10-1895-ljubljana-11-4-1992-ljubljana/odstavek o povojnem obdobjuportalni-biografski-zapisportalna-trditev-neodvisno-nepreverjenaTrditev je pomembna za razumevanje njegove bližine oblasti, vendar v tem pregledu ni podprta z vpisnim aktom ali sočasno izjavo.
jvid-006Josip Vidmar1952-10-07/1976-03-25Uradni letopis SAZU Vidmarjevo predsedovanje akademiji datira od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976.institucionalna-vlogaSAZU-LETOPIS-2007https://www.sazu.si/uploads/files/57dfbe71e126b1a75cebe90f/file-93.pdfseznam predsednikov SAZUuradni-institucionalni-registerpreverjenoNatančen mandat je ožji od splošne oznake dolgoletni predsednik.
jvid-007Josip Vidmar1968Portal navaja Vidmarjev podpis manifesta Demokracija da, razkroj ne! in ga povezuje z odklanjanjem modernizma.kulturna-polemikaEENC-503https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/vidmar-josip-14-10-1895-ljubljana-11-4-1992-ljubljana/odstavek o šestdesetih letihportalni-biografski-zapisportalna-trditev-neodvisno-nepreverjenaBrez pregledanega manifesta in popolnega podpisnega seznama trditev ni uporabljena kot samostojen dokaz njegovega razumevanja demokracije.
jvid-008Josip Vidmar1985Repe navaja, da je beograjski tisk Vidmarjev pogovor z Bojanom Štihom povezal z drugimi slovenskimi izjavami v očitek nacionalizma in želje po odcepitvi.recepcijaREPE-2001https://www.sistory.si/cdn/publikacije/26001-27000/26859/Slovenci_v_osemdesetih_letih.pdftiskane str. 23–24; lokalni izvleček vrstice 822–832zgodovinopisna-monografijapreverjeno-po-sekundarnem-viruRecepcija v drugem časniku ni isto kot Vidmarjeva lastna trditev o odcepitvi; za to bi bilo treba pregledati izvirni intervju.
jvid-009Josip Vidmar1986-11/1987-06Gabričeva strokovna razprava navaja, da stari člani z Vidmarjem na čelu pred 15. plenumom kulturnih delavcev niso uveljavili svojega pogleda na način delovanja; junija 1987 je sledil zbor, na katerem se je uveljavila mlajša generacija.generacijski-prehodGABRIC-2025https://www.sistory.si/publication/61954France Bučar med politiko in pravom, str. 17; lokalni izvleček vrstice 486–498znanstvena-monografijapreverjeno-po-sekundarnem-viruTo je dokaz premika kulturnopolitične pobude, ne popolnega Vidmarjevega umika iz javnosti ali enotne generacijske fronte.
jvid-010Josip Vidmar1988-07-17Sočasni TV-15 poroča, da se je Vidmar odzval vabilu in nastopil na večeru Pisatelji za demokracijo dan pred začetkom sojenja četverici.javni-nastopTV15-1988-29https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_29.pdfstr. 11; lokalni prepis vrstice 1311–1368sočasni-tiskpreverjeno-ob-skenuŠeligo v istem članku pove, da je Vidmar pred tem izstopil iz DSP; nastop zato ne dokazuje tedanjega članstva v društvu.
jvid-011Josip Vidmar1988-07-17Vidmar je dogajanje prejšnjega meseca primerjal z letom 1941, posebej zaradi enotnosti Slovencev.sočasna-izjavaTV15-1988-29https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_29.pdfstr. 11; članek Pisateljski večeri za demokracijosočasni-tiskpreverjeno-kot-izjavaPrimerjava je govorčeva zgodovinska in politična analogija, ne nevtralna enačba Osvobodilne fronte z gibanjem 1988.
jvid-012Josip Vidmar1988-07-17Šeligo je cilje večerov opredelil kot demokratično sproščanje ter v konkretnem primeru civilno sojenje, obrambo s prostosti in navzočnost javnosti.kontekst-nastopaTV15-1988-29https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_29.pdfstr. 11; intervju z Rudijem Šeligomsočasni-intervjupreverjeno-kot-izjavaTo so Šeligove besede o seriji, ne dobesedni Vidmarjev program. Vidmarjev nastop neposredno podpira solidarnost in enotnost, ne že državne osamosvojitve.
jvid-013Josip Vidmar1988-07-17Portalna in poznejša zgodovinska predstavitev Vidmarjev nastop označita za vrhunec pisateljskih večerov.zgodovina-spominaZGODOVINA-SI-PZD-2018https://zgodovina.si/demokratizacija-in-osamosvajanje-slovenije-pisatelji-za-demokracijo/odstavek o Vidmarjevem nastopupoznejsa-javna-zgodovinapreverjeno-kot-uredniska-ocenaSočasni vir podpira oznako zelo oziroma najbolj nabito polnega večera; izraz vrhunec je retrospektivna uredniška hierarhija.
jvid-014Josip Vidmar1988-07-17Sočasni članek Vidmarja imenuje nekdanji predsednik OF in posebej poudari, da je pred nastopom izstopil iz Društva slovenskih pisateljev.javna-identitetaTV15-1988-29https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_29.pdfstr. 11sočasni-tiskpreverjenoČlanek njegovo avtoriteto gradi iz povezave z letom 1941 in iz preseganja tedanje društvene meje; to je pomemben del medijskega uokvirjanja nastopa.
jvid-015Josip Vidmar1990-1992Portal trdi, da je Vidmar okoli leta 1990 sprejel idejo slovenske državne osamosvojitve in jo pred smrtjo podprl.odnos-do-osamosvojitveEENC-503https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/vidmar-josip-14-10-1895-ljubljana-11-4-1992-ljubljana/zaključni povediportalni-biografski-zapisodprto-brez-natancnega-lokatorjaGeslo se sklicuje na Kosovo knjigo Ideologi in oporečniki, ne navede pa datuma, besedila, govora ali drugega dejanja. Trditev je objavljena samo atribuirano in ne izpeljana iz nastopa 1988.
jvid-016Josip Vidmar1992-04Gorenjski glas je po smrti zapisal, da je bila nacionalna osamosvojitev za Vidmarja nadaljevanje njegovega projekta slovenstva.posmrtna-recepcijaGG-1992-32https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_32_L.pdfčlanek Med umetnostjo in slovenstvomsočasni-nekrologpreverjeno-kot-posmrtna-interpretacijaNekrolog je skoraj sočasna razlaga njegovega opusa, vendar brez navedbe njegovega konkretnega zadnjega javnega dejanja ni primarni dokaz podpore.
jvid-017Josip Vidmar1932-1992Portal Vidmarjevo kulturno samobitnost predstavi kot dolgo predzgodovino državne osamosvojitve.zgodovina-spominaEENC-503https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/vidmar-josip-14-10-1895-ljubljana-11-4-1992-ljubljana/celotno gesloportalni-biografski-zapiskriticna-ugotovitevTakšna genealogija osvetli kontinuiteto slovenstva, vendar lahko zabriše njegovo dolgo zvestobo socialistični jugoslovanski federaciji in razliko med kulturno avtonomijo ter državno neodvisnostjo.
jvid-018Josip Vidmar1988Vključitev nekdanjega predsednika OF v protestni večer pokaže, da solidarnost ob JBTZ ni bila omejena na mlajšo opozicijo ali člane Demosovih poznejših strank.analiticna-sintezaTV15-1988-29https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_29.pdfstr. 11analiza-sočasnega-virautemeljena-inferencaSklep zadeva širino konkretnega protesta; ne pomeni soglasja vseh nastopajočih glede poznejše vlade, osamosvojitvene poti ali interpretacije druge svetovne vojne.